↓ natisni okvir 

Janez Vrečko
"Črtomirova in Bogomilina večna ljubezen"
Je Črtomira res treba videti kot resigniranega, osamelega in ponižanega poganskega bojevnika, ki je iz ljubezni do Bogomile sprejel krščanstvo in s tem izdal svoje poganske korenine? Ob primerjavi z Ahilom in Brizejdo bomo skušali opozoriti na pogansko in krščansko pojmovanje večnosti, narave, človeka in ljubezenskega čustva, pa tudi na elemente javnega in zasebnega. V tej luči bomo razlikovali med Bogomilino vero in Črtomirovo mistiko, ki jo pesnik jasno opiše z elementi svetlobe, molka in z odkritjem doma. To Črtomiru omogoči preseči ozke domačijske meje in osebno ljubezensko čustvo, Bogomili pa obet večne ljubezni. Črtomir in Bogomila na koncu te romantične pesnitve nista poražena in resignirana, to pa prinaša Slovencem drugačno samopodobo od ustaljene.

Prof. dr. J a n e z   V r e č k o je študiral na Filozofski fakulteti in na Akademiji za gledališče v Ljubljani. Za diplomsko nalogo je prejel Prešernovo nagrado. Magistriral je 1978, doktoriral pa 1985. Več kot dve leti je študijsko in kot gostujoči profesor prebil na tujih univerzah (München, Salzburg, Bruselj, Dunaj, Katowice). Od leta 1978 je zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, od 1989 pa honorarno predava še na mariborski Pedagoški fakulteti. Doslej je objavil več knjig: Misel o moderni umetnosti (1981), Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem (1986), Kosovel: Pesmi v prozi (spremna beseda) (1991), Ep in tragedija (1994), Pisma Karmeli Kosovel (spremna beseda) (1997), Atiška tragedija (1997), Med antiko in avantgardo (2002) V domačem in tujem znanstvenem in strokovnem tisku je objavil 150 naslovov in sodeloval na številnih domačih in tujih znanstvenih srečanjih.

 » FOTO GALERIJA