↓ natisni okvir 

Svetlana Slapšak
"Ko je ljubezen res bila politika"
V predavanju obravnavam status moške in ženske seksualnosti v antični atenski demokraciji. Ceprav ženske niso imele nobenih državljanskih pravic, je ženska seksualnost bila ne samo priznana, ampak tudi globoko prisotna v konstrukciji močnega moškega državljana. To se najboljše bere v gledališču, oz. na sceni, ki je eden prostorov demokracije - neposredne demokracije. Ženska seksualnost je za moškega nevarna in destabilizira (dekonstruira) moško državljansko identiteto, ampak idealni moški mora obenem imeti nekatere elemente ženske identitete. Ženska seksualnost je nevarna samo za moškega - moška seksualnost pa je nevarna za demokracijo, posebej homoseksualnost. Homoseksualna zveza za Atence pomeni možno politično zaroto aristokracije. Zelo smo daleč od evropske idealizacije moške homoseksualnosti ... Oblast in avtoriteta žensk se pojavita tam, kjer jih najmanj pričakujemo - v področju užitka, in v področju religije. Ljubezen, ki ni izključno konceptualizirana v seksualnosti, se pojavi šele ko demokracije ni več ...
"Politična" ljubezen je torej izjemen fenomen v evropski zgodovini; le v redkih trenutkih in kontekstih ljubezen postane del političnega diskurza.
Sledijo analize antičnih diskurzov o ljubezni in politiki, vizualne ilustracije, analize trubadurskega diskurza, in diskurza o ljubezni 68'.

S v e t l a n a   S l a p š a k je kordinatorica programov Antropologije antičnih svetov in Študije spolov na Fakulteti za podiplomski študij humanistike (ISH). Hkrati na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava Ženske študije in Balkanologijo. Je ena petih glavnih urednikov mednarodnega projekta Eastern and Central European Literary History, ki ga vodi Univerza v Torontu in sovodja francosko - slovenskega projekta Antropologija antičnih svetov v okviru bilateralnega programa znanstvenega sodelovanja Proteus. Z vabljenimi predavanji je med drugim gostovala na univerzah v Pragi, Bonnu, Amsterdamu, Parizu (Paris I, Paris VII, College de France), Oxfordu, Harvardu in Yaleu. Je avtorica številnih del s področja klasičnih študij, ženskih študij in komparativistike ter glavna urednica strokovne in literarne revije ProFemina (Beograd).


 » FOTO GALERIJA