Delavsko-punkerska univerza vabi na sedemnajsto predavanje iz tematskega ciklusa Politična ekologija, ki bo v četrtek, 16. marca 2006, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Val Plumwood

EKOPOLITIČNA DEBATA IN POLITIKA NARAVE

Ekopolitična debata se umešča med globoko ekologijo, socialno ekologijo in ekofeminizem. Ekofeministična perspektiva reorganizira številne koncepte in distinkcije te debate, da bi pokazala, kako so človeške in nečloveške oblike zatiranja povezane in predstavljajo del okoljske krize. Ključno vprašanje te debate je status človeka in človeko-centričnosti oz. antropocentrizma: ali je neviden in neškodljiv, kakor trdijo nekateri socialni ekologi, ali pa je središčen problem, kot zagovarjajo globoki ekologi in ekofeministke. Obranitev neživega sveta predstavlja globokim ekologom temelj okoljskega gibanja. Če sledimo temu kriteriju, potem se etične in ekološke zmote v drugih ekoloških bojih pojavljajo kot periferne. Če jih omenimo le nekaj: okoljska pravičnost, onesnaževanje zraka, degradacija zemlje, netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, raba herbicidov in insekticidov, povečanje lovljenja rib, širjenje puščave, prenaseljenost mest, nukelarna energija itd.

Za praktični okoljski aktivizem je klasifikacija globoko/plitko problematična, ker ustvarja temeljno nepovezanost med človeškimi in nečloveškimi temami. Če zgolj pojmovanje ne – človeške narave šteje kot polje globoke ekologije, potem to pomeni, da pravi ‘globoki’ zeleni argument ni povezan s človeškimi posledicami. To pa je za praktični aktivizem katastrofalno. Najverjetneje večina okoljskih tem vključuje tako ljudi kot ne-ljudi/nečloveško. Pogosto so te relacije povezane na način, ki ga je težko razvozlati.

Aktivizem potrebuje neredukcionistično integracijo človeka in ne-človeškega, ki pripozna teme obojih kot resne in raziskuje njihove povezanosti ter politične implikacije. Ekofeministična perspektiva predlaga alternativni način razumevanja 'globokega' - vključuje izziv oz. problematičnost človeko-centričnosti, ki je kasneje analizirana kot paralela moško-središčnosti (antropocentrizem) kot dvojna izkrivljenost, ki zadeva obe strani te središčne/centrične strukture. Antropocentrizem je problem tako za človeka kot ne-človeka, kot element, ki ljudi oddaljuje od položaja ekoloških bitij. Hkrati pa antropocentrizem ustvarja nesenzibilnost ljudi za ekološko odvisnost in medsebojno povezanost. Tovrstno usklajevanje pa nam omogoča, da preidemo izven okvirov te debate. Ključno aktualno vprašanje te debate pa je tudi vloga in prihodnost kapitalizma.

Dr. Val Plumwood je gostujoča profesorica na Centru za okoljske študije na Avstralski Nacionalni univerzi v Canberri. Je pionirka na področju okoljske filozofije in ekofeminizma. Eden izmed kritikov njenega klasičnega ekofeminističnega dela Feminism and the Mastery of Nature, ki je izšla pri Routledge leta 1993 (ponatis leta 1997), je dejal, ‘da je zamajala filozofijo v svojih temeljih.’ V ponovnem prevpraševanju konceptov človeške identitete in odnosov med vrstami se v delih Val Plumwood prepletata moderna in antična filozofija ter feministična teorija.

V zadnji knjigi Environmental Culture: the Ecological Crisis of Reason, ki je izšla pri Routledge leta 2002, Plumwood kritično obravnava hiperseparacijo med naravo in človekom, ki se utrjuje v dominantnih tradicijah zahodnih družb in poudarja, da razmišljanje in reševanje okoljske krize zahteva globlje spremembe v dominantni kulturi.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Sofinancerji obiska dr. Val Plumwood:
Univerza v ljubljani , Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za filozofijo

»Človek je tisočletja ostal to, kar je bil za Aristotla: živa žival, ki je poleg tega, sposobna političnega obstoja; moderni človek je žival v politiki, katere življenje živega bitja se postavlja pod vprašaj.« M. Foucault

»Če država širi take okoliščine, ki ogrožajo življenje - da je državljanu oviran dostop do hrane, zdravil, zraka ali karkoli kar je potrebno za ohranitev življenja, potem je državljan prost, da se upre.« T. Hobbes

» DPU mailing lista:prijavite se tukaj .

» arhiv: 8. letnik DPU je na voljo tukaj

» arhiv: 7. letnik DPU je na voljo tukaj

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31