Delavsko-punkerska univerza vabi na dvanajsto PREDAVANJE iz tematskega ciklusa POSTFORDIZEM, ki bo v ČETRTEK, 3. marca 2005, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Dr. Mirjana Ule

MIKROPOLITIKE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA IN POSTFORDIZEM

Politična dimenzija družbenega življenja je bistvena za artikuliranje družbenih razmerij in družbenih procesov, pa naj bodo zasebni ali javni. Moderne družbe je označevala rastoča separacija javnega od zasebnega in sočasna depolitizacija in podreditev zasebnega javnemu (kolonizaciji vsakdanjega življenja). Toda ta separacija in predvsem depolitizacija zasebnosti je bila le navidezna, kajti v mikrosferi zasebnega sveta je vseskozi divjal spopad mikropolitik in mikroideologij; npr. glede spolne delitve, medgeneracijskih razmerij, delitve in načina izrabe 'prostega časa', definicij sebstva. Mikropolitike in mikroideologije so filtri, skozi katere vdirajo v vsakdanji svet teme makropolitike in makroideologij, po drugi strani pa tudi povratno vplivajo na sfero javnosti. Postfordistične družbe so uspele spretno razgraditi ali utišati celo nastajajočo vmesno sfero med tradicionalno javno in zasebno sfero, namreč sfero civilnodružbenih gibanj in pobud. Zato v postfordizmu lahko govorimo tudi o obratnem procesu 'privatizacije' javnosti zaradi prenosa narcističnih oblik samopredstavitev v javno sfero, zlasti v politiko (Sennett, Bauman). Politika tako izgublja svojo izvorno obliko racionalne pogodbe na osnovi različnih interesov in postaja osebna in zasebna stvar. Posameznik, posameznica s svojimi občutki, ne s svojimi dejanji postaja splošno merilo politične legitimnosti. Posledica je izguba zgodovinskega spomina, regresija, prekrita z neznanskimi 'novimi izbirami', ki da jih ponujajo nove produkcijske in informacijske tehnologije, novi individualizirani načini potrošnje in preživljanja prostega časa.

V tej regresiji, ki danes kaže vse bolj nevarne oblike nove barbarizacije, celo novega fašizma, zgubljajo zlasti tiste družbene skupine, ki so bolj vezane na nekumulativne procese, ki se ne dajo zlahka ekonomsko ovrednotiti in organizirati. Takšni procesi so npr. procesi reprodukcije rodu in procesi socializacije in akulturacije, ki so po svoji naravi ciklični, 'organski' in terjajo veliko afektivne podpore in senzibilnosti za občutke in potrebe drugih. Ni čudno, da so ženske, ki tradicionalno 'poganjajo' procese reprodukcije rodu, zašle v paradoksalen položaj, ko lahko pridejo do vsaj relativno avtonomne samopodobe le tako, da se za dlje časa ali sploh odpovedo svojim reproduktivnim možnostim. Paradoksalno je, da postfordistične družbe, ki vsaj v besedah tako močno podpirajo in cenijo človeški, socialni in kulturni kapital kot gonilo družbenega napredka, obenem spodjedajo generične izvore teh kapitalov.

Dr. Mirjana Ule profesorica na Fakulteti za družbene vede, predstojnica Centra za socialno psihologijo in koordinatorica podiplomskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Osrednje teme njenega znanstveno raziskovalnega dela so študije vsakdanjega življenja, študije mladine, identitet, diskriminacij in marginalizacij.

"Ta stara tridelna členitev, še vedno zasidrana v zdravi pameti generacije, ki je na javno sceno stopila v 60.letih, je natanko to, česar danes ni več. Razpadle so namreč meje med čisto intelektualno dejavnostjo, političnim delovanjem in delom. Zagovarjal bom predvsem stališče, da je t.i. postfordistično delo vsrkalo vase mnoge značilnosti političnega delovanja in da ta združitev politike in dela tvori odločilno fiziognomsko potezo sodobnega mnoštva."
- Paolo Virno -

» DPU mailing lista:prijavite se tukaj .

» arhiv: 7. letnik DPU je na voljo tukaj

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31