Delavsko-punkerska univerza vabi na enajsto, tokrat dvojno, PREDAVANJE iz tematskega ciklusa POSTFORDIZEM, ki bo v ČETRTEK, 17. februarja 2005, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Andraž Tori in mag. Maja Bogataj Jančič:

INTELEKTUALNA LASTNINA V INFORMACIJSKI DRUŽBI

Andraž Tori

INTELEKTUALNA LASTNINA IN COPYLEFT V INFORMACIJSKI DRUŽBI

Si lahko intelektualno lastnino resnično lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino samoumevna? Od kod izhaja institut prisvajanja idej? Na predavanju bo s pomočjo prosojnic razčenjena intelektualna 'lastnina' ter oblike njenega ščitenja. Prikazan bo zgodovinski in praktičen pogled na razmerje med družbo in ustvarjalcem/izumiteljem. Razložen bo pojem copyleft in predstavljeni verjetni razlogi za njegov razmah. Trenutna problematika intelektualne 'lastnine' bo zarisana v kontekstu izzivov informacijske družbe, ki so aktualni tudi v Sloveniji, predvsem problematike programskih patentov, digitalnega ščitenja vsebin in kulture poustvarjanja. Pogledali si bomo gibanje, ki vložke svojega ustvarjalnega dela ne pretvarja v denarno valuto, temveč v kolektivno plemenitenje intelektualne 'lastnine'. Copyleft in prosto programje kot njegovo najbolj učinkovito udejanjenje ponujata nove načine produkcije intelektualnih dobrin. Koncept odprtosti in skupnosti postavljen po robu zaprtosti in brezpogojni komercializaciji. Pingvin proti Goliatu. Je prosto programje le način za boljši izkoristek kapitala ali pa sta njegova svoboda in etika nova paradigma digitalne kulture? Kako programerji iz teorije osvobojenih bitov in bajtov ustvarijo drugačno podobo sveta? In zakaj to sploh počno?

Andraž Tori je programer, aktivist, študent računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, del kolektiva Kiberpipa ter verjetno še kaj. Za nas bo zanimivo predvsem to, da se ukvarja s koncepti prostega programja, medijskega aktivizma, haktivizma, skratka z izpostavljanjem problemov in izzivov informacijske družbe. Je urednik oddaje Resnična resničnost na TV Slovenija, ter avtor večih kosov prostega programja. Trenutno pomaga razvijati visoko zmogljivo orodje za nelinearno videomontažo Cinelerra.

Mag. Maja Bogataj Jančič

KRIZA SISTEMA INTELEKTUALNE LASTNINE V INFORMACIJSKI DOBI

Države sprejemajo zakone s področje intelektualne lastnine zaradi prepričanja, da z zagotavljanjem privilegiranih in izključnih pravic, ki sicer operirajo v pogojih tržne ekonomije, dolgoročno zagotavljajo boljši kulturni in tehnološki napredek. Konec dvajsetega stoletja beležimo po eni strani velik dvig pomembnosti intelektualne lastnine v stimuliranju post-industrijskega ekonomskega razvoja, po drugi pa njeno največjo krizo. Tako je bila po eni strani intelektualna lastnina uvrščena celo na Urugvajski krog mednarodnih trgovinskih pogajanj, katerega končni rezultat je TRIPS sporazum, po drugi strani pa so spremembe v sistemu intelektualne lastnine, ki so zlasti posledica njenih odzivov na digitalne tehnologije, pripeljali sistem do skoraj nevzdržno pretiranega protekcionizma. Čeprav slednje velja zlasti za avtorsko pravo, ki bo osrednja tem moje intervencije, se odraža tudi na ostalih področjih. Klasična patentni in avtorsko-pravni sistem, mednarodno začrtana v velikih konvencijah osemnajstega stoletja, Bernski in Pariški, sta bila nekoč otoka zaščite v morju konkurence, današnji sistem intelektualne lastnine, ki je ostro in zaprto mejo med tema dvema konceptoma zabrisal, pa prav nasprotno tvori morje varstva in zaščite, v katerem ustvarjalci in izumitelji naletijo zgolj na osamljene otočke proste konkurence. V svoji kratki predstavitvi bom orisala tradicionalni konceptualni okvir intelektualne lastnine in problematiko, ki jo povzroča formacija t.i. hibridnih pravnih režimov, kamor spada tudi varstvo podatkovnih baz, računalniških programov, in nenazadnje tudi dizajna, če naštejem le nekatere. Še posebej bom obravnavala avtorsko pravo, oziroma situacijo, ki je na tem področju nastala z zadnjimi zakonskimi spremembami v avtorskem pravu, ki v kombinaciji z možnostjo nadzorom nad uporabo avtorskih del, ki jih ponujajo nova arhitektura interneta in pogodbe, v temeljih spreminja tradicionalno ravnotežje med izključnimi pravicami ustvarjalnih genijev na eni strani in pravicami družbe kot celoto na drugi. Za konec se bom dotaknila ideje Creative Commons, svetovne ideje in projekta, katerega vodja sem za Slovenijo.

Mag. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani 1996 in še istega leta postala mlada raziskovalka na Katedri za pravno-ekonomske znanosti. Leta 1999 je končala magistrski študij Ekonomska analiza in ekonomska politika na Pravni fakulteti. Leta 2000 je magistrirala na Harvard Law School v Združenih državah Amerike. 2001 je prejela nagrado Mlada pravnica leta, ki jo podeljuje Društvo pravnikov Slovenije. Januarja 2005 je končala magistrski študij intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, ki ga organizirata Pravna fakulteta Univerze v Torinu in WIPO Akademija. Je doktorska kandidatka na Ljubljanski univerzi, kjer končuje disertacijo z delovnim naslovom: Avtorsko pravo v digitalni dobi - Problematika varovanja avtorskih del s tehnološkimi ukrepi. Je avtorica številnih prispevkov s področja intelektualne lastnine. Maja Bogataj Jančič je ustanoviteljica Inštituta za intelektualno lastnino. Od decembra 2004 je vodja projekta Creative Commons Slovenija.

"Ta stara tridelna členitev, še vedno zasidrana v zdravi pameti generacije, ki je na javno sceno stopila v 60.letih, je natanko to, česar danes ni več. Razpadle so namreč meje med čisto intelektualno dejavnostjo, političnim delovanjem in delom. Zagovarjal bom predvsem stališče, da je t.i. postfordistično delo vsrkalo vase mnoge značilnosti političnega delovanja in da ta združitev politike in dela tvori odločilno fiziognomsko potezo sodobnega mnoštva."
- Paolo Virno -

» DPU mailing lista:prijavite se tukaj .

» arhiv: 7. letnik DPU je na voljo tukaj

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31