[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.4.2012: Thomas Marois: Vzpon finančnega kapitalizma in njegove alternative

5.4.2012: DELAVCI V PODIZVAJALSKIH PODJETJIH ali SOLIDARNOST NA PREIZKUŠNJI

29.3.2012: Jan Toporowski: Financializacija: nova doba ali stara zgodba

22.3.2012: Anej Korsika: Kapital, profit in kriza

15.3.2012: Jože Mencinger: Svetovna gospodarska kriza: vzroki, posledice in ukrepi

1.3.2012: Franček Drenovec: Finančna kriza v Sloveniji

23.2.2012: Branko Bembič: Tri ravni financializacije: podjetja, gospodinjstva in makroekonomija

9.2.2012: Bernard Brščič: Fiat denar in sistem delnih rezerv bank kot vzrok finančnih kriz oziroma prosto po Leninu: »Če želiš spodkopati državo, pokvari denar!

2.2.2012: Predrag Ćetković: Financializacija evropskega bančnega sektorja

26.1.2012: Primož Krašovec: Spremeniti dušo - PONOVNO V KLUBU GROMKA!

19.1.2012: Maja Breznik: Privatni trgi dela

12.1.2012: Lenart Kučić: Tehnofinancializacija

15.12.2011: Joachim Becker: Financializacija in kriza v vzhodni Evropi

8.12.2011: Nestor Lopez: Od El Caracaza do oblasti ljudstva ali Zgodba o pričakovanem padcu neoliberalnih reform v Venezueli in o tem, kako je prispeval k promociji socialističnega pristopa k opolnomočenju ljudstva IZJEMOMA OB 16.00 NA FILOZOFSKI FAKULTETI!

1.12.2011: Bogomir Kovač: Financializacija ekonomskega sistema, neoliberalna ekonomska politika in politično ekonomsko reöevanje sodobne družbene krize

24.11.2011: Sašo Furlan: Politična ekonomija finančnih derivatov

17.11.2011: Mislav Žitko: Delavski razred in financializacija

Uvodno predavanje: 10.11.2011: Viljem Merhar: Finančni kapital - finanËna oligarhija

ZADEVA: Poziv članom DS RS, da podprejo pobudi za razpis referendumov o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in o Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank

Članico in člane DS POZIVAMO, DA PODPREJO POBUDI ZA RAZPIS REFERENDUMOV.

Pri tem izhajamo iz naslednjih ugotovitev:

- Kriza ni posledica morebitnega slabega ali tveganega poslovanja podjetij v državni lasti, ampak svetovne krize in napačnih investicij zasebnih podjetij v obdobju 2005–2008. Privatizacija podjetij v državni lasti, katere podlaga bi bila ustanovitev SDH, zato ne bi pripomogla k izhodu iz krize.

- Privatizacija strateških podjetij in bančnega sistema je Vzhodno Evropo pripeljala v ekonomsko odvisnost. Toda Slovenija je vse do leta 2005 ohranjala izravnano bilanco tekočega računa, državne banke so poslovale z dobički, kazalci socialne vključenosti so bili ugodni. To dokazuje, da državna lastnina praviloma ne ovira gospodarskega in socialnega razvoja, ampak ga utemeljuje.

- »Slaba banka« je neprimeren model sanacije. Izkupiček iz slabih terjatev je nižji kot v primerljivih modelih. Shema ni omejena na banke v državni lasti. Ker je blizu 70 % lastniškega kapitala bank v zasebnih rokah (prim. graf 1), bi prišlo do nedopustnega prenosa izgub zasebnikov na pleča državljanov.

- Vlada RS nima mandata za napovedano privatizacijo, ki jo uvajata sprejeta zakona! Raziskave javnega mnenja (gl. graf 2) dokazujejo, da bi bila udeležba na morebitnem referendumu visoka in da bi državljani zakona z veliko večino zavrnili. Zato je izvedba referenduma smotrna in nujna!

Graf 1

Graf 2

Ljubljana, 28. 10. 2012

Delavsko-punkerska univerza

Iskra

Založbi Studia Humanitatis in Sophia v sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzo vabita na pogovor ob izidu dveh knjig Davida Harveyja, Kratke zgodovine neoliberalizma in Kozmopolitstva in geografij svobode. Pogovor bo v sredo, 24. oktobra 2012, ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vodil ga bo Rok Kogej, odgovorni urednik založbe Sophia, pridružili pa se mu bodo:

  • dr. Bojan Bugarič, profesor upravnega prava na Pravni fakulteti,
  • Sašo Furlan, član programskega odbora DPU,
  • dr. Primož Krašovec, član programskega odbora DPU,
  • dr. Jože Vogrinc, profesor sociologije na Filozofski fakulteti.
  • Poglejte si posnetek pogovora:

    NEOLIBERALIZEM S SLOVENSKIMI ZNAČILNOSTMI

    Ker je [švedska] vlada zgubila zaupanje javnosti, je bilo treba najti novo pot za nadaljevanje neoliberalnih reform. Odgovor je bila pridružitev Evropski uniji, kar je poteza, ki jo je »verjetno najlažje razumeti kot poskus poslovnega sveta in Konservativne stranke, da ekonomske ideje in institucije EU z mednarodnim združevanjem dosežejo tisto, česar njim ni uspelo doseči z nacionalnimi reformami«. Pridružitev EU v letih 1993–1994 je državo oropala številnih orodij, ki so ji prej olajšala boj proti brezposelnosti in za višanje družbene mezde. Zato je kljub vrnitvi socialnih demokratov na oblast v letu 1994 neoliberalni program »zmanjševanja primanjkljaja, nadzora nad inflacijo in uravnoteženih proračunov namesto polne brezposelnosti in pravične razdelitve dohodka ostal temeljni kamen makroekonomske politike«.

    Iz Kratke zgodovine neoliberalizma

    David Harvey, eno največjih imen sodobne geografije in marksizma, je pri nas razmeroma neznan avtor. Edini njegovi knjigi, ki ju imamo v prevodu, sta izšli šele letos, čeprav je Harvey svoje prve prelomne študije objavil že pred desetletji. Najprej smo dobili Kozmopolitstvo in geografije svobode (Sophia, 2012), »propedevtično knjigo za vse, ki imajo dovolj neumnosti režimskih sociologov o globalizaciji, informacijski družbi in civilizacijski krizi in ki verjamejo, da zgodovinske naloge družboslovne teorije presegajo apologetiko obstoječega«, če naj navedemo spremno besedo Primoža Krašovca. Ta mesec pa je na knjižne police prišla tudi Harveyjeva največja uspešnica Kratka zgodovina neoliberalizma (Studia humanitatis, 2012).

    Neoliberalizem je spoznavni predmet, ki se v vsakdanji uporabi izmika jasni konceptualni opredelitvi. Nekateri ga tako uporabljajo kot sopomenko za neoklasično ekonomijo, drugi govorijo o posebni etapi v zgodovini kapitalizma, ki se od njega morda celo bistveno razlikuje, za tretje pa neoliberalizem utelešajo mednarodne finančne in trgovinske organizacije, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Svetovna trgovinska organizacija. Kakor Foucaultova predavanja o rojstvu biopolitike ter zbornik Plehweja in Mirowskega o društvu Mont Pelerin, če naj omenimo preostali ključni študiji neoliberalizma, tudi Harveyjeva Kratka zgodovina opravi velik korak v smeri rešitve te konceptualne zmede. Neoliberalizem lahko po Harveyju tako razumemo dvojno, »bodisi kot utopični projekt udejanjenja teoretske zasnove preureditve mednarodnega kapitalizma bodisi kot politični projekt ponovne vzpostavitve pogojev za akumulacijo kapitala in za obnovo moči ekonomskih elit«. Harvey pokaže, da je v zgodovini prevladal drugi od obeh političnih ciljev. Medtem ko je prihod neoliberalizma na svetovni oder po dolgi gospodarski krizi sedemdesetih let 20. stoletja (Thatcherjeva je na oblast prišla leta 1979, Reagan pa dve leti kasneje) res nekoliko dvignil profitno stopnjo in stopnjo rasti BDP, stopnji inflacije in brezposelnosti pa znižal, je bil takšen izid še vedno neprimerljiv s splošnim razcvetom povojnega keynesovstva. Glavni uspeh neoliberalizma se tako skriva drugje, v obnovi moči kapitalističnega razreda, ponekod, na primer na Kitajskem in v državah nekdanjega socialističnega bloka, pa celo v oblikovanju tega razreda. T. i. »strukturne reforme« (razgradnja socialne države z izgovorom proračunskega varčevanja ter liberalizacija, deregulacija in privatizacija gospodarstva z izgovorom spodbujanja tujih investicij in rasti domačega BDP), ki jih zlasti v času gospodarskih in finančnih kriz vsiljujejo omenjene mednarodne organizacije, je tako treba razumeti predvsem v luči političnega projekta spreminjanja razrednih razmerij moči.

    Kako naj torej razložimo to, da Slovenija po vseh izmerljivih makroekonomskih kazalcih sodi med gospodarsko in finančno (tudi javnofinančno) trdnejše članice Evropske unije, njena trenutna vlada pa vseeno grozi s prihodom zloglasne Trojke, tj. Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije, ki naj bi tako zelo nujne strukturne reforme izvedla namesto nas, če bi si jih slučajno drznili zavrniti v parlamentu ali na referendumu?

    NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

    15. letnik Delavsko-punkerske univerze:

    Stališča DPU:

    Povezave:

    » DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

    » info: dpu@mail.mirovni-institut.si
    t: 01 234 77 31

    Arhiv:

    » 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

    » 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

    » 12. letnik: NEUMNOST

    » 11. letnik: TOTALITARIZEM

    » 10. letnik: O GREHU

    » 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

    » 8. letnik: POSTFORDIZEM

    » 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

    NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!