[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Razredni boj po razrednem boju, ki bo v četrtek, 9. decembra 2010 ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Darko Suvin:

O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

  1. Samovladanje in avantgarda

    Od petdesetih naprej sta, teoretsko in potencialno, v jugoslovanski družbi obstajali dve avantgardni instituciji in dva centra moči: komunistična partija in sistem samoupravljanja.

  2. Ekonomski makroparametri in zunanja politika

    Predlog za periodizacijo zgodovine SFRJ: 1/ centralistična rekonstrukcija in izgradnja države (1945-1950); 2/ začetki samoupravljanja (1950-1957); 3/ prvi zadržki, nekaj širjenja samoupravljanja ob hkratni ohranitvi državnega nadzora nad investicijami (1957-1966); 4/ blokada samoupravljanja in vzpon birokracije/tehnokracije (1966-1978); 5/ krčenje vpliva in pomena SFRJ ko ta vse bolj postaja periferna in odvisna država v globalnem kapitalizmu (1979-1989).

  3. Samoupravljanje vs. birokracija

    Kardelj o delavskih svetih. Kardelj o birokraciji in razredih.

    Vsi Kardeljevi akterji so kolektivni in neosebni, v njegovih tekstih ni razreda kot aktivnega subjekta, le abstraktne makroekonomske alegorične entitete: država, (socialistični!) kapital, (nediferenciirano) delovno ljudstvo in tehno-birokratska struktura.

  4. Prepletanje ekonomske teorije in politike

    Ekonomska veda. Javno obveščanje.

    Nekaj osrednjih nerešenih vprašanj:

    1/ Kaj je delo in kaj produkcija, in, potemtakem, kaj je “distribucija glede na delo”? 2/ Kaj je družbeno-politična vloga in kakšni so psihološki stranski učinki blagovne produkcije in “kapitalskega razmerja” (Kardelj)? 3/ Če domnevamo, da je temeljno planiranje glede smeri družbenega razvoja nujno za socializem, kdo in kako naj ga izvaja, kako naj se preizkuša in kako naj se o njem razpravlja in kako naj uprablja in omejuje trg? Koliko moči naj država ohrani da sploh lahko še ostane država?

    Socialistična politika in ekskurz o demokraciji.

    Marxovo ključno stališče o nujnosti transparentnosti družbenih odnosov v socializmu bi, če bi se uvedlo v jugoslovanski politiki, pomenilo kršenje dveh ogromnih mistifikacij – o iztrgovanju presežne vrednosti in o partijskem monopolu nad javnim obveščanjem in političnim odločanjem. A obe mistifikaciji sta ostali – lahko sumimo, da sta bili medsebojno povezani.

  5. Zaključek

    Na kognitivni ravni je manjkala empirična analiza sociopolitične stratifikacije in zmožnost reflektirati osnovne teoretske probleme socialistične družbe. Na politični ravni decentralizaciji in samoupravljanju na ravni podjetja ni sledila demokratizacija centra moči, zaradi česar so se okrepile težnje po razpadu države.

Darko Suvin (r. 1930) je filozof in komparativist, ki je sprva poučeval na Univerzi v Zagrebu, nato pa je večino svoje akademske poti nadaljeval na Univerzi McGill v ZDA, kjer je sedaj zaslužni profesor. Dolga leta je bil urednik Science Fiction Studies, je avtor različnih pesniških zbirk in številnih teoretskih del, kot so Metamorphoses of Science Fiction, To Brecht and Beyond, Positions and Presuppositions in Science Fiction, Lessons of Japan, US Science Fiction and War/Militarism, Defined by a Hollow in Kje smo? Kam gremo? Za politično epistemologijo odrešitve (Založba Sophia, 2010).

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!