[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 14. letnika vabi na študijski seminar

Spekulativni realizem


[Križanka v .doc obliki.]

                                  

Navpično

1.

Tehniško-žargonski izraz za napravo, sistem ali predmet, pri katerih se opazuje le vhodne in izhodne podatke, notranja zgradba in delovanje pa sta zaviti v egiptovsko temo. Harmanov izrazni analogon za orodnostno-bivajoči objekt, nekdaj imenovan »substanca«

4.

načelo, ki ga Meillassoux izpelje na podlagi evidence, da je ne-nujnost absolutne nujnosti sama nekaj absolutno nujnega: načelo o nujnosti kontingence

6.

za Brassiera gesta 'kirurškega posega v telo transcendentalne sinteze', ki odreže izraze od odnosov in izpostavi njuno nerecipročnost; proces, ki omogoča radikalno avtonomijo realnega z ozirom na mišljenje; 'enostranjenje'

8.

tisti osrednji koncept fenomenološke filozofije, ki imenuje dejstvo naravnanosti zavesti na predmet

10.

materialistična pozicija v polju filozofije kognitivnih znanosti, katere osnovna stava sestoji v zagovoru realnega neobstoja določenih kognitivnih stanj, kot so npr. verovanja, želje, občutja, subjektivna izkustva ipd.

12.

osnovna filozofska referenca I. Hamilton Granta, avtor slavnega filozofema: »Narava naj bo vidni duh, duh nevidna narava«

15.

Heideggrov sloviti poskus prezentifikacije biti vsega bivajočega skoz zrcalno igro zemlje, neba, bogov in smrtnikov.

18.

kar leži pod metanjem; pod-met, podlaga ali podložnik mišljenja

21.

Za Nietzscheja stanje, ki ga je treba preseči, po Brassieru dejanje, ki ga je treba šele izvršiti do konca: »ni eksistencialna zadrega, temveč spekulativna priložnost.« Še več, iskana filozofska gesta ni nič manj kot »neizogibna logična posledica realistovega prepričanja, da obstoji od zavesti neodvisna realnost, ki je, kljub predpostavkam človeškega narcizma, povsem ravnodušna do naše eksistence«. (Brassier, Nihil Unbound)

22.

Krovni izraz, skovan na Meillassaouxjevem zelniku, s katerim četverica spekulativnih realistov designira svojega sovražnika: tisti specifični modus koncipiranja stvarnosti, vzpostavljen s Kantovo kritiško filozofijo in zelo razširjen v mediju sodobne filozofije, v katerem je sleherno dano dejstvo skozinskoz mišljeno v razmerju do dejstva njegove danosti, zunaj katerega nima nobene veljave.

25.

specifična filozofsko-teološka smer, popularna v 17. stoletju, po kateri je učinkojoči vzrok stvarnosti lahko samo Bog, ustvarjene stvari so kvečjemu le »priložnosti« božjega posega

26.

predizkustveno spoznanje

27.

ne možnost, temveč, tako Brassier, neizprosno kozmično dejstvo – nekaj, kar bo neizogibno bilo biti; absolutno izumrtje, iztrebljenje, sprhnjenje vse realnosti

28.

Prazen, brezzračni prostor. Po G. Harmanu obstojijo vsi objekti - orodno bivajoče entitete - v popolni izolaciji eden od drugega, zaviti v osamljeni privatni prostor, _______.

30.

kar je pred, nasproti ali zunanje metanju; pred-met mišljenja

31.

osnovna filozofska disciplina, ki obravnava najsplošnejše pojme, povezane z bivajočim kot bivajočim

32.

način godenja pojavov v odsotnosti pravila, smisla ali vzročne povezave; nenujnost

                         

Vodoravno

1.

neprostorski kontinuum, znotraj katerega se svet godi na način ireverzibilne sukcesije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti; v filozofiji marsikaj, izžrebajmo tri: Aristotel ga definira kot število gibanja glede na prej in kasneje, Kant kot apriorni notranji zor, Heidegger kot fundamentalni horizont eksistence.

2.

relacija med dvema dogodkoma, ki si stojita v razmerju vzroka in učinka; vzročnost

3.

sestavi: gr. 'počelo' ('izvor', 'prvi vzrok') + okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti

5.

tip spoznavanja, ki ne meri na predmete spoznanja, temveč se raje ukvarja z apriornimi pogoji možnosti spoznanja; ekskluzivno Kantova filozofska pogruntavščina; ne gre paberkovati s transcendentnim;

7.

bistvene lastnosti stvari; Locke jih deli na primarne in sekundarne

9.

filozofska disciplina, ki raziskuje naravo, metode in meje spoznanja

11.

tisto, iz česar je, prmejduš, Bog ustvaril svet

13.

temeljni zakon mišljenja, A=A

14.

načelo mišljenja, eksplicirano z Leibnizom, ki poskrbi za utemeljitev, zakaj tako in ne drugače

16.

filozofsko stališče, ki trdi, da celokupno svetovje, vštevši zavest, sestoji zgolj in izključno iz snovnih delcev ter njihove interakcije

17.

sintagma, s katero Hamilton Grant imenuje kritiško zasnovano metafiziko, ki postavlja absolutno ločnico med redom fenomenalnega in noumenalnega ter, posledično, med mišljenjem in naravo; metafizika, iz katera je izključena fizika

19.

danost biti pred vzpostavitvijo danosti; znanstveno dejstvo, da se je 4.56 miljard let nazaj nekaj zgodilo, neodvisno od naše prisotnosti; prednamskost.

20.

načelo, ki ga Meillassoux izpelje na podlagi evidence odsotnosti končnega razloga realnosti: ne-nujnost, tj,, kontingentnost absolutne nujnosti

23.

nem. Urschleim; sluzasta protoplazma, primarna točka organskosti, ki se za povrh rima s pridevnikom »zlato«

24.

operacija združitve, sestavitve, poenotenja nekega objektnega raznoterja; pri Kantu transcendentalni akt, izvršen s pomočjo čistega jaza apercepcije

29.

domača žival, sicer zelo priljubljeni ilustrativni predmet analitične filozofije, navadno na mizi, preprogi, v škatli ali v spečem stanju

 

Rešitev križanke v .pdf obliki.

Kratek pogled na nemajhen delež filozofskih revij, konferenc in blogov nam danes razkrije bojišče, na katerem je četverica filozofov (Q. Meillassoux, R. Brassier, I. Hamilton Grant in G. Harman), zbranih pod zastavo Spekulativnega realizma, prekrižala - ne meče, temveč - pojme s filozofskim kanonom zadnjih nekaj stoletij. Naš seminar tokrat vstopa v filozofijo in medias res; njegov cilj je seznanitev s temeljnimi pojmi in strategijami spekulativnih realistov ter ocenitev njihove perspektivnosti v tem spopadu – skratka, reševanje novo-nastajajoče filozofske križanke. Udeležba je nadvse smiselna za vsakogar, ki mu tukaj podani primerek zaenkrat še povzroča težave*.

Seznam obvezne literature:

  • Quentin Meillassoux, Spekulativni realizem, v: Problemi 4-5/09, Analecta, Ljubljana, str. 5 -36
  • Quentin Meillassaoux, After Finitude: An Essay on the Necessity of Contingency, Continuum, 2008 (izbrana poglavja)
  • Ray Brassier, Nihil Unbound: Enlightenment and Extinction. London: Palgrave Macmillan, 2007 (izbrana poglavja)
  • Iain Hamilton Grant, Philosophies of Nature After Schelling, London: Continuum, 2006 (izbrana poglavja).
  • Graham Harman, Object-oriented philosophy
  • Graham Harman, On viarious causation, v: Collapse Vol. II: Speculative Realism, Robin Mackay, 2007.

Nosilci seminarja: Martin Hergouth, Goran Vranešević, Magdalena Stanimirović, Ana Jovanović
Začetek: 24. november 2010
Termin: Vsaka sreda, 19.30h , knjižnica Mirovnega instituta, Metelkova ulica 6, Ljubljana
Več: http://www.sozd.si/tank/, http://dpu.mirovni-institut.si
Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.si

* In nujna za vsakogar, ki mu jih ne; v tem primeru vas programski odbor Delavsko-punkerske univerze prijazno poziva k tovariški delitvi vašega spekulativnega predznanja in k sodelovanju pri vodstvu ter mentorstvu študijskega seminarja.

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!