[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 14. letnika vabi na študijski seminar

Samoupravljanje

Za študij jugoslovanskega samoupravnega socializma se odločamo iz dveh aktualnih razlogov: analitičnoteoretskega in političnoteoretskega. V prvem smislu je socialistično samoupravljanje zanimivo že zato, ker primerjalna analiza nikoli ne razkriva le lastnosti primerjanega predmeta, ampak hkrati vrže novo luč tudi na referenčni predmet, v našem primeru na kapitalistični družbenoekonomski sistem, v katerem živimo. V drugem smislu je naš študij prispevek k oblikovanju pravilnih političnih stališč, saj izhajamo iz prepričanja, da politika ni uresničevanje idealov, četudi se ti deklarirajo za socialistične ali komunistične, ampak osvobajanje tistih elementov brezrazredne družbe, ki so se že razvili v okviru ali na robu stare ureditve.

Vsebinsko bo krožek razdeljen na dva dela: konceptualnega in zgodovinopisnega. Ko gre za koncepte, bomo samoupravljanje poskušali zgrabiti tako, da bomo podali vsaj za silo ustrezne odgovore na dva temeljna sklopa vprašanj: o odnosu med trgom in planom ter o vzrokih razredne stratifikacije družb. Tu se ne bomo zadovoljili z uveljavljenimi odgovori, saj, ne moremo pristati na tezo, da je trg le nevtralen mehanizem, ki zgolj izraža družbene odnose, ki obstajajo zunaj in mimo njega (E. Kardelj in A. Bajt), kajti nastanek kapitalizma je prav posledica razširitve tržnega mehanizma na t. i. fiktivna blaga (Polanyi). Po drugi strani nas zanikanje prve teze ne sme zavesti v vulgarno branje Marxove kritike blagovne proizvodnje, ki bi navajala na popolno ukinjanje avtonomije ekonomskih kategorij glede na razredno strukturo. Kajti čeprav se razredno gospostvo ne more reproducirati mimo obstoječih ekonomskih kategorij, ni edini objektivni vzrok njihovega obstoja.

Da bi se uspešno zmuznili med to Scilo in Karibdo, bomo razmišljali takole: razvoj proizvajalnih sil v najširšem smislu zahteva tako njihovo povezovanje, ki narekuje, da se ekonomska vprašanja (kaj, kako, kdaj proizvajati) zastavljajo in rešujejo bodisi v decentralizirani bodisi v centralizirani obliki, torej bodisi v okviru posamezne (trg) bodisi za številne ločene (plan) produkcijske enote, kjer razmerje med obema tendencama ni za vselej dano.

Koristen politični nauk jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja za današnjo levico bi znala biti prav ugotovitev, da za odpravo (vsaj najbolj grobih) oblik razrednosti ni treba odpraviti trga, a da je hkrati odpravljanje kapitalističnih oblik trga in organizacije podjetja nujen socialistični ukrep. Socializacija gospodarjenja, kot so jo razumeli teoretiki samoupravljanja, torej ne pomeni grobega odpravljanja decentraliziranih oblik zastavljanja ekonomskega vprašanja (trga) tam, kjer to ni smotrno in kjer tega ne dovoljuje/zahteva razvoj proizvajalnih sil, ampak le skrb za socializacijo odločanja o uporabi presežne vrednosti (razdelitvi na investicije in dohodke). Takšna socializacija pa poteka bodisi kot demokratizacija politično-upravnega aparata, ki odloča o tistemu delu vrednosti, ki ga je najbolj smotrno alocirati s planiranjem, in demokratizacija upravljavske strukture v podjetju, ko gre za tisti del presežne vrednosti, ki ga lahko najustrezneje alocira posamezno podjetje.

Zgodovinopisni del krožka izhaja prav iz tega sklepa s hipotezo, da je v svojem najuspešnejšem obdobju – okvirno v letih 1950–1961 – jugoslovanski sistem dosegel vidne uspehe pri socializaciji gospodarjenja. Da bi preverili to hipotezo, bomo proučevali prav to obdobje, v katerem je jugoslovansko gospodarstvo dosegalo stopnje rasti, ki so izredno visoke v svetovnozgodovinski perspektivi, in to brez izrazitejših povečevanj razrednih razlik. Obdobji, ki sledita, bosta postavljeno hipotezo morda potrdili na negativen način: tržna liberalizacija 60. let z upočasnitvijo rasti, nastankom izrazitih družbenih razlik in politične krize; uvedba dogovornega sistema v 70. letih s še izrazitejšo stagnacijo in politično krizo, ki sta nastali zato, ker se je odpravi učinkovitega centralnega tipa odločanja (plan) pridružila še odprava učinkovitih oblik decentraliziranega odločanja (trg).

Da bi krožek deloval kar se da produktivno, bomo srečanja organizirali vsakih štirinajst dni. Da bi izkoristili zunanje vire in vzpostavili vsaj minimalen prostor dialoga med (političnimi)ekonomisti in drugimi družboslovci, bomo v delo krožka poskusili pritegniti zunanje predavatelje, ki bodo po interni obravnavi posameznega sklopa vprašanj predstavili svoje poglede na izbrane teme.

Za ilustracijo objavljamo nekaj tematskih sklopov s predvideno literaturo.

Trg in plan

Klasiki marksizma in meščanske sociologije o odnosu med trgom in kapitalizmom ter planom in socializmom: Karl Marx, 1867, Kapital; Rudolf Hilferding, 1910, Finančni kapital, Max Weber, 1921, Wirtschaft und Geselschaft.

Trg kot nevtralen mehanizem ali kot produkcijsko razmerje: Branko Horvat, 1989, ABC jugoslavenskog socijalizma; Aleksander Bajt–Bogomir Kovač, 1985, polemika v reviji Teorija in praksa.

Je mogoče preseči kontroverzo trg–plan in oblikovati (socialistično) tržno-plansko gospodarstvo, ki ne bi bilo contradictio in adiecto: France Černe, 1960, Planiranje in tržni mehanizem v ekonomski teoriji socializma; Viljem Merhar, 2010, Neoliberalistična protireformacija državnega kapitalizma.

Razredi v socialističnih in postindustrijskih družbah

Je razred učinek poklicne in s tem sociotehnične strukture družbe ali pač učinek proizvodnje presežne vrednosti: Daniel Bell, 1973, The coming of postindustrial society; Branko Horvat, 1984, Politička ekonomija socializma, Marko Kerševan, 1980, Razredna analiza in marksistična družbena teorija; Marko Kerševan, 1985 »K vprašanju razrednosti socialističnih družbenih sistemov, Teorija in praksa, letn. 22, št. 12.

Jugoslovanski »gospodarski čudež« v petdesetih letih

K učinkovitosti in socialnih učinkih samoupravnega tržno-planskega gospodarstva: Branko Horvat, 1968, Ekonomska nauka i narodna privreda; isti avtor, 1969, Privredni ciklusi u Jugoslaviji; 1968 Igor Bavčar, Srečo Kirn, Bojan Korsika, 1984, Delo+Kapital v SFRJ.

Koledar in seznam obvezne literature v .pdf obliki.

Link do skenov literature: http://www.mediafire.com/samoupravljanje

Nosilci seminarja: Marko Kržan, Primož Krašovec, Sašo Furlan in Andraž Mali
Začetek: 15. november 2010 ob 18.00 uri
Termin: Seminar bo vsak drugi ponedeljek ob 18.00 v Klubu Gromka - Metelkova

Več: www.dpu.mirovni-institut.si, www.http://www.sozd.si/tank/
Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.si

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

} catch(err) {}