[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 14. letnika in BOKS vabita na študijski seminar

Pogoji umetnosti

O slikarstvu in slikarjih

K Me-tiju je prišel mlad slikar, čigar oče in bratje so vlekli čolne. Razvil se je naslednji pogovor: “Tvojega očeta, ki vleče čolne, ne vidim na tvojih slikah.” - “Naj slikam le svojega očeta?” - “Ne, lahko bi bili tudi drugi, ki vlečejo čolne, toda na tvojih slikah ne vidim nobenega.” - “Zakaj pa bi morali biti ravno tisti, ki vlečejo čolne? Ali ne obstaja še marsikaj drugega?” - “Gotovo, toda tudi nobenih drugih ljudi ne vidim na tvojih slikah, ki bi veliko delali in dobivali nizko plačilo.” - “Ali ne smem slikati tega, kar hočem?” - “Seveda, toda kaj hočeš? Tisti, ki vlečejo čolne, so v strašnem položaju, pomagati jim hočemo oziroma moramo jim hoteti pomagati, ti poznaš položaj, znaš slikati, pa slikaš sončnice! Je to sploh opravičljivo?” - “Saj ne slikam sončnic, temveč črte in madeže in občutke, ki jih imam od časa do časa.” - “So to vsaj občutki, ki zadevajo strašen položaj tistih, ki vlečejo čolne?” - “Morda.” - “Pozabil si torej nanje in se spominjaš le še svojih občutkov?” - “Sodelujem pri razvoju slikarstva.” - “In ne pri razvoju tistih, ki vlečejo čolne?” - “Kot človek sem v društvu Mi-en-leha, ki želi odpraviti izkoriščanje in zatiranje, toda kot slikar razvijam oblike slikarstva.” - “To je tako, kakor da bi rekel: Kot kuhar zastrupljam jedi, toda kot človek kupujem zdravila. Položaj tistih, ki vlečejo čolne, je tako strašen, ker ne morejo čakati. Preden se bo vaše slikarstvo razvilo, bodo pomrli od lakote. Ti si njihov sel, pa se predolgo učiš govoriti. Občutiš nekaj splošnega, toda ljudje, ki vlečejo čolne in ki so te poslali po pomoč, občutijo nekaj posebnega, namreč lakoto. Ti veš nekaj, česar mi ne vemo, vendar nam sporočaš to, kar že vemo. Kaj to pomeni: učiš se ravnati s tušem in čopičem, čeprav nimaš nobenega posebnega namena? Z njima je namreč težko ravnati prav tedaj, ko hočemo izraziti nekaj posebnega. Izkoriščevalci govorijo o tisočerih stvareh, izkoriščani pa o izkoriščanju. Slikaj ljudi, ki vlečejo čolne! ” (Bertolt Brecht; Me-ti. Knjiga obratov, str: 120/21)

Ali lahko mlad umetnik danes še slika sončnice in svoja občutja? In seveda, zakaj? Avtonomija umetnosti se kot prevpraševanje vleče skozi celotno zgodovino umetnosti. Z njo so se ukvarjali filozofi, antropologi, umetnostni zgodovinarji in, v zadnjem času, institucije vključene v tako imenovani umetniški svet. V okviru seminarja se bomo poskusili dotakniti pogojev umetniškega ustvarjanja oziroma pogledati kašen je položaj umetnika znotraj proizvodnih odnosov v sodobni družbi, v kakšnem razmerju je do institucij, ki obvladujejo področje umetniškega sveta, kakšen je položaj umetniškega dela znotraj njega ter znotraj sodobne ekonomske strukture ter razvoja mest. Preko izbranih tekstov se bomo dotaknili vsakega področja in pri tem skozi debato poskusili razumeti pogoje umetniškega ustvarjanja.

Nosilci seminarja: Lidija Radojevič, Andrej Škufca
Začetek: 23. februar 2011 ob 20.15 v predavalnici 7, ALUO.
Termin: Vsakih 14 dni ob 20.15 na Akademiji za Likovno Umetnost in Oblikovanje, Erjavčeva 23.
Literatura: Na prvem srečanju se bomo lotili teksta Walterja Benjamina, Avtor kot producent (v: Poskusi o Brechtom, Studia Humanitatis, 2009), kjer Benjamin išče odgovor na vprašanje umetnikove avtonomije. Za nadaljno literaturo in napovedi posamičnih srečanj vas bomo obveščali po mailing listi prijavljenih.

Več: www.dpu.mirovni-institut.si
Prijave: andrej.skufca@gmail.com

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

} catch(err) {}