[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Razredni boj po razrednem boju, ki bo v četrtek, 21. aprila 2011 ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Rok Kogej:

O (političnih) pogojih postmarksizma

Kljub temu, da je svojo celotno kariero marksističnega intelektualca preživel v sporu z organizacijo, katere člansko izkaznico je nosil, je Louis Althusser s Francosko komunistično partijo (Parti communiste français; PCF) vseeno užival ploden in dolgoživ odnos; a tudi takšne enkrat doleti konec. Našemu je zadnja ura odbila nekega novembrskega dne v letu 1980, ko se je Althusser z umorom svoje žene obsodil na izgon iz javnega življenja, njegovo napoved pa lahko danes prepoznamo že skoraj natanko tri leta prej, novembra 1977. Tistega meseca je namreč Althusser na neki konferenci v Benetkah razglasil »krizo marksizma«. Krizo, ki jo je v svojem prispevku opisoval, so v resnici sestavljale tri med seboj prepletajoče se krize, od katerih pa so bile vsaka posebej in družno ožjega dometa od krize marksizma kot takega: prva je bila kriza leninizma kot politične strategije, ki se je še posebej močno dotaknila francoske maoistične levice; druga, kriza komunističnih partij, je nastopila z evrokomunizmom kot »tretjo potjo« med stalinizmom in socialdemokracijo (leto prej ga je z izgonom diktature proletariata iz svojega kanona sprejela tudi Althusserjeva PCF); in zadnja, kriza Althusserjeve lastne inačice marksizma, kateri so materialno podlago spodmaknili neuspeh kulturne revolucije na Kitajskem, razmah evrokomunizma ter stagnacija realno obstoječih socializmov. Francoz in njegova partija sta se tako znašla v glede na 60-ta radikalno spremenjeni konjunkturi, ki ju je v teoretskem in političnem smislu pripeljala navzkriž.

Namen našega predavanja bo skozi proces postopnega izginotja razredov in razrednega boja iz levičarskega teoretskega in političnega imaginarija razgrniti transformacijo marksistične teoretske in politične prakse v drugi polovici 20. stoletja, ki je privedla do in hkrati sama že bila Althusserjeva kriza marksizma. Ta transformacija premore torej dve ključni dimenziji: v političnem smislu gre predvsem za zamenjavo leninizma kot prevladujoče politične strategije (zahodnih) komunističnih partij z evrokomunizmom; v teoretskem smislu pa gre za gibanje od tistega, kar bomo skupaj še z nekaterimi drugimi popisovalci intelektualne zgodovine marksizma poimenovali tradicija »zahodnega marksizma«, h kratki, a pomembni epizodi postmarksizma v 80-ih letih. V obeh primerih je druga stopnja prehoda naznanjala vsebinsko sicer manj radikalen, a simbolno celo pomembnejši rez: postmarksizem se je zelo kmalu odrekel svoji predzgodovini in se iztekel v čisti postmodernizem, v to veliko pripoved o diskurzu in razliki, o fragmentarni naravi realnosti in človeške identitete, evrokomunizem pa še nominalno v prevlado socialdemokracije. Ali kot o prvem piše Ellen Meiksins Wood, je danes več kot jasno, da je »postmarksizem bil le kratka postaja na poti k antimarksizmu«.

Rok Kogej (1987) je študent politologije in ekonomije ter koordinator 14. letnika Delavsko-punkerske univerze. Raziskovalno se ukvarja s politično ekonomijo in zgodovino marksizma.

Poslušajte predavanje:

Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma by dpu-12

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!