[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

12.5.2011: Anej Korsika: Razredni boj skozi dialektiko konkretnega in abstraktnega

5.5.2011: Ozren Pupovac: Filozofska partija revolucije

21.4.2011: Rok Kogej: O (političnih) pogojih postmarksizma

14.4.2011: Peter Thomas: Razredna kompozicija kot politična forma: Organisationsfrage danes

7.4.2011: Samo Tomšič: Idealni delavec in nemožno razrednega boja: Marx in Lacan

31.3.2011: Lidija Radojević: Boj za javni prostor kot razredni boj

24.3.2011: Predavanje odpovedano zaradi dogodka Mi smo univerza

17.3.2011: Mark Lošonc: Fenomenalnost ekonomskega in zaslepljevanje

10.3.2011: Miroslav Stanojević: Slovenska tranzicija: konec konsenzualne demokracije?

3.3.2011: Saöo Furlan: Kritika politične ekonomije in moderno delavsko gibanje - dialektika teorije in prakse

24.2.2011: Branko Bembič: K zgodovini nekega poraza

17.2.2011: Vesna Leskoöek: Vpliv zmanjöevanja socialnih pravic (krčenja socialne države) na eksistenćno odvisnost od trga

10.2.2011: Rastko Močnik: Identitete v razrednem boju

3.2.2011: Toni Prug: Komu(o)nizem: Google, Facebook, forme blaga in tržišč odprtih procesov

27.1.2011: Lilijana Burcar: Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov

20.1.2011: Stipe Ćurković: Lažne smrti razreda

13.1.2011: Goran Lukič: Kapitalizem po slovensko - stari vzorci, novi obraz(c)i in Denis Miklavćić: Ko svoboda postane suženjstvo

16.12.2010: Mislav Žitko: Politična ekonomija gospodinjstev: pristop Marx-Minsky

9.12.2010: Darko Suvin: O nekaterih ekonomsko-političnih vozliščih samoupravljanja in družbene moči v SFRJ

25.11.2010: Vasja Badalič: Globalna razredna vojna: o dinamiki novodobnih razrednih spopadov

Uvodno predavanje: 18.11.2010: Primož Krašovec: Od boja med delavcem in kapitalistom do boja med podjetnikom in državo

Delavsko-punkerska univerza vabi k vpisu v 14. letnik z naslovom:

RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

Če je bil razredni boj več kot stoletje, ne le temeljni koncept, ki je igral ključno vlogo v teoretski produkciji levice, temveč je njegov domet radikalno posegal tudi v samo organizacijo antikapitalističnega boja, pa se danes zdi, da gre pri razrednem boju zgolj še za arhaičen fantomski termin, katerega obujanje naj bi bilo skrajno anahronistično. Ali ne živimo danes v postindustrijski družbi znanja, v kateri ni več ne klasičnih tovarn, ne klasičnega proletariata – kot trdi meščanska sociologija – oziroma v postmoderni družbi, kjer je oblast kapilarna in razpršena in kjer ni več velikih zgodb, velikih subjektov zgodovine in velikih manihejskih antagonizmov?

Če je bil razredni boj več kot stoletje, ne le temeljni koncept, ki je igral ključno vlogo v teoretski produkciji levice, temveč je njegov domet radikalno posegal tudi v samo organizacijo antikapitalističnega boja, pa se danes zdi, da gre pri razrednem boju zgolj še za arhaičen fantomski termin, katerega obujanje naj bi bilo skrajno anahronistično. Ali ne živimo danes v postindustrijski družbi znanja, v kateri ni več ne klasičnih tovarn, ne klasičnega proletariata – kot trdi meščanska sociologija – oziroma v postmoderni družbi, kjer je oblast kapilarna in razpršena in kjer ni več velikih zgodb, velikih subjektov zgodovine in velikih manihejskih antagonizmov?

Če je bil razredni boj več kot stoletje, ne le temeljni koncept, ki je igral ključno vlogo v teoretski produkciji levice, temveč je njegov domet radikalno posegal tudi v samo organizacijo antikapitalističnega boja, pa se danes zdi, da gre pri razrednem boju zgolj še za arhaičen fantomski termin, katerega obujanje naj bi bilo skrajno anahronistično. Ali ne živimo danes v postindustrijski družbi znanja, v kateri ni več ne klasičnih tovarn, ne klasičnega proletariata – kot trdi meščanska sociologija – oziroma v postmoderni družbi, kjer je oblast kapilarna in razpršena in kjer ni več velikih zgodb, velikih subjektov zgodovine in velikih manihejskih antagonizmov?

Če je bil razredni boj več kot stoletje, ne le temeljni koncept, ki je igral ključno vlogo v teoretski produkciji levice, temveč je njegov domet radikalno posegal tudi v samo organizacijo antikapitalističnega boja, pa se danes zdi, da gre pri razrednem boju zgolj še za arhaičen fantomski termin, katerega obujanje naj bi bilo skrajno anahronistično. Ali ne živimo danes v postindustrijski družbi znanja, v kateri ni več ne klasičnih tovarn, ne klasičnega proletariata – kot trdi meščanska sociologija – oziroma v postmoderni družbi, kjer je oblast kapilarna in razpršena in kjer ni več velikih zgodb, velikih subjektov zgodovine in velikih manihejskih antagonizmov?

Če je bil razredni boj več kot stoletje, ne le temeljni koncept, ki je igral ključno vlogo v teoretski produkciji levice, temveč je njegov domet radikalno posegal tudi v samo organizacijo antikapitalističnega boja, pa se danes zdi, da gre pri razrednem boju zgolj še za arhaičen fantomski termin, katerega obujanje naj bi bilo skrajno anahronistično. Ali ne živimo danes v postindustrijski družbi znanja, v kateri ni več ne klasičnih tovarn, ne klasičnega proletariata – kot trdi meščanska sociologija – oziroma v postmoderni družbi, kjer je oblast kapilarna in razpršena in kjer ni več velikih zgodb, velikih subjektov zgodovine in velikih manihejskih antagonizmov?

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

14. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 14. letnik: RAZREDNI BOJ PO RAZREDNEM BOJU

» 13. letnik: ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!