Slavno vprašanje, s katerim je Dedekind naslovil enega izmed svojih spisov iz leta 1888, ni danes nič manj aktualno kot je bilo v času njegovega razglasa, kvečjemu nasprotno. In četudi drži, da nas je filozofska zakladnica 20. stoletja obogatila s kar nekaj poskusi resnih in stringentnih koncepcij teorije števila, pa med njimi le stežka najdemo takšnega, ki bi se mu projekt tudi dejansko posrečil. Za nameček, vsak tak poskus se je, skorajda brez izjeme, moral naknadno spopasti z njegovo uničujočo kritiko, začenši s Fregejevim, pa vse do Russlovega in Wittgensteinovega, če omenimo le nekatere najbolj razvpite. Opirajoč se na študijo francoskega filozofa in matematika Alaina Badiouja Number and Numbers, bi lahko celo sklenili, da vprašanje po naravi števila presega okvir matematične in filozofske vednosti. Po drugi strani, operacija štetja ima dandanašnji vse širši simbolni domet, še zlasti v kontekstu sodobnega kapitalizma, kjer lahko cirkulira le tisto, kar je šteto in prešteto, oziroma, kjer je vse, s čimer se trguje (in težko je najti kaj, s čimer se ne bi), podrejeno despotizmu števila. Paradoks, ki je vodilo Badioujevega ukvarjanja s števili, je očiten: živimo od števil in po številih, štetje pa je nejelementarnejša in najpreprostejša operacija človeškega razuma -“but we don’t know what a number is, so we don’t know what we are“ (Badiou, Number and Numbers, str. 3).

Psihoanaliza je XX. stoletje zaznamovala z razkritjem ideološkega imperativa sodobnosti, povzetaga v eni sami kratki zapovedi: „Uživaj!“. Badiou, na drugi strani, za dešifriranje sodobnosti predlaga podobno formulo: „Štej!“ Kakorkoli nezvedljivi sta ti dve zapovedi ena na drugo, pa je znanemu ameriškemu striporiscu Billu Wattersonu že pred časom sijajno uspela formulacija nenavadne sprege števnosti in užitka: „ Hobbes: What's the point of attaching a number to everything you do? Calvin: If your numbers go up, it means you're having more fun.“ Študijski seminar Štetje nadaljuje s projektom preizpraševanja pojma števila in operacije štetja, pri čemer si tokrat za izhodišče jemlje Badioujevo delo Number and numbers. Prebijajoč se skoz posamična poglavja omenjenega dela si bomo udeleženci bralnega krožka belili glave ob osnovnih filozofsko-matematičnih problemih in konceptih, ki nam jih je, nerazrešene, zgodovina prijazno predala v pretres.

Nosilca seminarja: Ciril Oberstar in Magdalena Stanimirović
Začetek: 2. december 2009
Termin: vsako drugo sredo ob 19.30h v knjižnici Mirovnega inštituta

Več: http/dpu.mirovni-institut.si Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.

Več: http://www.dpu.mirovni-institut.si
Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.si

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!