Domov na trenutni letnik DPU

[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

Posemestrsko predavanje: 27.05.2010: Valerija korošec: Predstavitev predloga UTD v Sloveniji

06.05.2010: Aleš Bunta: Mala šola platonske erotike

22.04.2010: Zoran Gajić: Šola kot ideološki aparat ekonomske funkcije države.

15.04.2010: Nomadska pedagogika: Predstavitev projekta.

08.04.2010: Gorazd Kovačič: Zakaj je postalo nesmiselno študirati?.

03.04.2010: Jacques Ranciere: Je čas emancipacije minil?.

01.04.2010: Mirt Komel: Menežiranje univerze.

25.03.2010: Maja Breznik: Ali so znanstveniki leni?.

18.03.2010: Sašo Slaček-Brlek: Proti avtonomiji univerze.

11.03.2010: Leonardo Kovačević: Pledoaje za novo barbarstvo.

4.03.2010: Gregor Kroupa: Šola in izobraževanje kot topos novoveške filozofije.

18.02.2010: Primož Krašovec: Znanje proti teoriji.

11.02.2010: Dušan Rebolj: O jalovosti pobijanja sošolcev.

04.02.2010: Damijan Štefanc: O vsestransko kompetentni osebnosti.

28.01.2010: Katja Kolšek: Vprašanja vloge države, prava in razrednega boja v Althusserjevem pojmovanju ideologije.

21.01.2010: Magdalena Stanimirović: Homo Academicus .

14.01.2010: Andrej Kurillo: Od rojstva univerze do »intelektualnega proletariata« .

17.12.09: Lorenzo Chiesa: O poučevanju in diskurzu univerze.

10.12.09: Mislav Žitko: Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje.

03.12.09: Karolina Babič: Sodobni delavec kot 'subjekt karkoli'.

26.11.09: Tadej Troha: Štorklja in spolna vzgoja.

19.11.09: Marko Kostanić: Univerza v funkciji reprodukcije statusa quo.

Otvoritveno predavanje. 12.11.09: Zdenko Kodelja: Izobraževanje: človekova pravica in javno dobro ali tržno blago?.

ŠTUDIJSKI BRALNI SEMINAR Spinoza – škandal filozofije

To, da filozof na smrtni postelji prijateljem omeni, da je zadovoljen, da umira v njihovi družbi, ter da spomin nanj ne bo omadeževan z njegovim umorom, je za današnje čase vsekakor intrigantno. Že zaznamovan z dvojnim izgnanstvom si je Baruch de Spinoza s svojo Teološko-politično razpravo (1670) uspel nakopati toliko sovražnikov, da je njegovo najslovitejše delo Etika (1677) izšlo posthumno in bilo nemudoma najstrožje prepovedano za več kot stoletje. Z zavračanjem neoplatonističnih pojmovanj božje transcendence je Spinoza formuliral aksiomski sistem, ki po črki logičnih zakonov vodi v panteistično sliko determinističnega univerzuma, v katerem ni prostora za čudeže in naključja. Njegove misli so bile po naziranju tedanjih teoloških in filozofskih avtoritet (z Leibnizem na čelu) vredne zgolj padca v peklensko temo. Samo v nemškem prostoru se je do l. 1710 zvrstilo toliko napadov nanj, da je v Leipzigu obstajal celo Catalogus scriptorum Anti-Spinozanorum.

Tudi po tem, ko je Spinozina sodobnost prešla, se mu ni godilo nič bolje. Sprva so ga celo stoletje obravnavali kot 'ckrnjenega psa', naposled pa ga je v pobožno zadržanem nemškem prostoru na smrtni postelji priklical v življenje Véliki Lessing, ko se je bojda zaupal Jacobiju, da zanj ni druge filozofije razen filozofije Spinoze. T.i. spor o spinozizmu je postal sine qua non nemške klasične filozofije in tako silno ter nenadno pretresel takratno intelektualno sceno, da je Goethe govoril o eksploziji ter Hegel o streli iz jasnega. Napočiti je moralo 20. stoletje, da so se nauki Spinoze v velikem slogu vrnili, najprej v moderno fiziko prek Einsteinovih intervencij, zatem pa še v filozofijo, ki ga je končno sprejela v kanon svojih klasikov; pri tem ga avtorji (predvsem druge polovice) 20. stoletja niso videli toliko kot izzivalca, s čigar mislijo se treba spopasti, temveč kot učitelja, s katerim so lahko mislili problematiko svojega časa. Njegovi bralci so prihajali iz vseh teoretskih smeri, a so si bili edini v stališču, da je Spinoza v kar najčistejšem smislu naš sodobnik. Nerazumevanje, ki muči njegove bralce (sedanje in pretekle), pa je bilo pripisano njihovi nezmožnosti prodreti skozi ideologijo svojega časa, pa naj tu merimo na teologijo, humanizem ali kaj tretjega.

Spinoza se v tej luči pokaže kot kontroverzen, vedno polarizirajoč, a vendar – ali prav zato – neizogibno tudi referenčni avtor filozofije od svojih časov naprej. In ker se zdi, da je danes zasedel nehvaležno mesto filozofske občepoznane sprotne opombe, kar je običajno zgolj zastor za filozofsko lenobo, je dandanes bržkone čas, da se – ne sicer z okultnimi obredi, temveč s treznim pretresom njegovih del - ponovno prikliče na plan njegovega duha.

Koordinator seminarja: Rok Kogej
Začetek: 25. november 2009
Termin: Vsaka druga sreda, 20.00, knjižnica Mirovnega inštituta, Metelkova ulica 6, Ljubljana.

Več: http://www.dpu.mirovni-institut.si
Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.si

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

13. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!