Domov na trenutni letnik DPU

[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

Posemestrsko predavanje: 27.05.2010: Valerija korošec: Predstavitev predloga UTD v Sloveniji

06.05.2010: Aleš Bunta: Mala šola platonske erotike

22.04.2010: Zoran Gajić: Šola kot ideološki aparat ekonomske funkcije države.

15.04.2010: Nomadska pedagogika: Predstavitev projekta.

08.04.2010: Gorazd Kovačič: Zakaj je postalo nesmiselno študirati?.

03.04.2010: Jacques Ranciere: Je čas emancipacije minil?.

01.04.2010: Mirt Komel: Menežiranje univerze.

25.03.2010: Maja Breznik: Ali so znanstveniki leni?.

18.03.2010: Sašo Slaček-Brlek: Proti avtonomiji univerze.

11.03.2010: Leonardo Kovačević: Pledoaje za novo barbarstvo.

4.03.2010: Gregor Kroupa: Šola in izobraževanje kot topos novoveške filozofije.

18.02.2010: Primož Krašovec: Znanje proti teoriji.

11.02.2010: Dušan Rebolj: O jalovosti pobijanja sošolcev.

04.02.2010: Damijan Štefanc: O vsestransko kompetentni osebnosti.

28.01.2010: Katja Kolšek: Vprašanja vloge države, prava in razrednega boja v Althusserjevem pojmovanju ideologije.

21.01.2010: Magdalena Stanimirović: Homo Academicus .

14.01.2010: Andrej Kurillo: Od rojstva univerze do »intelektualnega proletariata« .

17.12.09: Lorenzo Chiesa: O poučevanju in diskurzu univerze.

10.12.09: Mislav Žitko: Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje.

03.12.09: Karolina Babič: Sodobni delavec kot 'subjekt karkoli'.

26.11.09: Tadej Troha: Štorklja in spolna vzgoja.

19.11.09: Marko Kostanić: Univerza v funkciji reprodukcije statusa quo.

Otvoritveno predavanje. 12.11.09: Zdenko Kodelja: Izobraževanje: človekova pravica in javno dobro ali tržno blago?.

Gostovanje Jacquesa Ranciera: Ideja enakosti, metoda enakosti

Beograd–Zagreb–Rijeka–Ljubljana, 29.03 – 04.04.2010.

Predavanje Jacquesa Ranciera: Je čas emancipacije minil?

Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana, 3.04.2010 ob 17h. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Sesutje sovjetskega sveta je bilo svojčas izenačeno s koncem zgodovinske sekvence, določene z obljubami družbene emancipacije in nastopom planetarne razumne demokracije. V dvajsetih letih, ki so sledila sesutju, nismo videli le, kako se je tovrstni viziji pomirjenega sveta zoperstavilo mnoštvo konfliktov in nasprotujočih gibanj. Videli smo tudi množično reinvesticijo v teme in forme analize, ki pripadajo marksističnemu korpusu. Toda te teme in analize so se znašle vpisane v novih scenarijih, ki nam opisujejo svet, v katerem zakon dominacije ne oblikuje samo ekonomskih procesov in delovanja institucij, temveč v celoti oblikuje tudi ritme življenja, subjektivne želje, delovanje živčnega sistema. Po teh scenarijih še celo nedavne forme antiavtoritarnih revoltov niso same nič drugega kot interiorizacija form »svobode«, diktirane z zahtevami trga ali nujne za njegovo funkcioniranje. Zdi se mi, da takšne forme kritike radikalnih pretenzij ne služijo drugemu kot vzdrževanju dominantnega reda, vtem ko razglašajo splošno nemoč in emancipacijo kot iluzijo. Opisana situacija nas zavezuje k ponovnemu premisleku tega, kaj emancipacija pravzaprav sploh pomeni, izhajajoč iz afirmacije zmožnosti mišljenja in delovanja, ki je zmožnost kogar koli. Zavezuje nas, dalje, k refleksiji specifičnosti njenih oblik in njej lastne časovnosti. Vsekakor so minili časi, v katerih smo lahko naš čas izenačevali z globalno družbeno evolucijo. Vendar pa nas prav to zavezuje k vnovičnemu premisleku evoluciji lastnega časa, prelomljenega časa, ki ga hkrati tvorijo pretekla izkustva in neuresničene prihodnosti, drobni upogibi običajne rabe časa in nasilni prelomi dominantnega časa. Kako misliti forme avtonomizacije našega časa emancipacije, enako oddaljenega od starih shem zgodovinske nujnosti in novih apokaliptičnih vizij?

Oglejte si predavanje (dostopno tudi na Vest.si):

Jacques Ranciere from Delavsko - punkerska univerza on Vimeo.

Opombe k Rancierovi metodi

Avtor: Rok Benčin

Bralci Jacquesa Ranciera lahko v njegovih delih opazimo stil pisanja, ki ga karakterizira dvojno gibanje logike, ki oblikuje njegovo mišljenje. Najprej opazimo ostro polemičnost, ki ne zadeva le teoretskih tokov, značilnih za sodobnost, temveč tudi njegove predstavitve zgodovinskega gibanja misli o obravnavanem predmetu, katerih paradokse ti tokovi pogosto le ponavljajo. Po drugi strani je rezultat Rancierovih analiz razgraditev velikih nasprotij med miselnimi tokovi in klasičnih pojmovnih dvojic v stanje nerazločljivosti.

Ranciere pogosto izhaja iz analize zgodovinskega sosledja in sodobnih nasprotij različnih režimov pogojev možnosti mišljenja, zaznavanja in delovanja na določenem polju, katerih boje in izmenjave povzročajo notranja protislovja, ki jih poganjajo. Teh analiz pa se Ranciere ne loteva na način nevtralnega zgodovinarja idej, pikolovskega komentatorja ali iskalca zlate sredine. Prav tako ga ne zanima sam konflikt interpretacij, iz katerega bi morali povleči relativistične nauke, ali ki naj bi nas zavezoval k nekakšni etiki razlike. Njegove teoretske intervencije nimajo za cilj ne razrešitev konflikta niti poudarjanje njegove večne nerazrešljivosti. Intervencija svojo nalogo opravi le, če odkrije lažni konflikt in izpodbije skupne predpostavke zoperstavljenih pozicij, da bi konstruirala novo sceno nerazumevanja, nov konflikt, ki bi razprl polje možnosti. Prava polemičnost ne pomeni zavzetja ene od pozicij v t. i. perečih družbenih vprašanjih, temveč pomeni izumiti nove konflikte in postaviti spregledana vprašanja.

Rancierova »metoda enakosti« se vzpostavlja že na nivoju same misli, ko razpušča pojmovne dvojice, ki ločujejo resnično od iluzij, misel od čutnega, aktivnost od pasivnosti, inteligibilnost od neinteligibilnosti. Misel tako vstopa tudi na polje politike, saj so te pojmovne dvojice povezane tudi z distribucijo zmožnosti, delitvijo na pasivne subjekte in subjekte, zmožne delovanja, na misleče subjekte in tiste, ki jih je treba k misli šele pripeljati. Toda razpustitev pozicij in pojmovnih delitev lahko poteka na različne načine in ravno tu je mesto specifike Rancierovega prispevka. Ne gre ne za tarnanje nad izgubo resničnega, ne za predajanje veseloigri iluzij, ne za iskanje konsenza med interpretacijami. Gre za prepoznanje temeljnih napetosti, ki konstruirajo določeno polje onstran imaginarne različnosti mnenj, in iskanje primerov intervencij, ki v dani konstelaciji odpirajo nove možnosti preko konstitucije spora, ki prej ni bil mogoč. Nerazločljivost ni ontološki izraz biti (kar bi morda lahko trdili za Deleuza ali Agambena), temveč logična retroaktivna predpostavka, ki omogoča intervencijo, izhajajoč iz predpostavke enakosti.

Nerazločljivost torej ni razpuščenost, temveč ohranja določeno produktivno napetost med svojimi členi. Čeprav obstaja praksa misli in misel prakse, produkti misli ne morejo učinkovati drugače kot iz določene distance. Teorija, ki hoče biti več kot teorija, kakor tudi angažirana umetnost, ki želi onkraj svojih meja delovati neposredno na resničnost, reafirmira ločnice, ki jih želi preseči, saj te tvorijo predpostavko njene prakse. Teorija in umetnost imata lahko učinke na stvarnost le, kolikor se zavedata, da ne nudita nič več in nič manj kot intervencije v obče miselno tkivo, v katero vpisujeta nove zareze in tvorita nove povezave. Participacijo vseh v misli omogoča ravno enaka distanca vseh do stvari misli, ki je tista tretja stvar, neodvisna od pozicij tistih, ki vedo, in tistih, ki ne vedo. Vsi si jo delimo le zato, ker si je nihče ne deli, posest vseh je lahko, ker ne more biti posest nikogar.

Urnik gostovanja Jacquesa Ranciera po mestih bivše Jugoslavije

BEOGRAD

29.03.2010, 20h: Metoda jednakosti: politika i poetika
Narodni univerzitet „Božidar Adžija”
Radoslava Grujića 3 (nekadašnja ulica Božidara Adžije)
predavanje na engleskom
besplatan ulaz

30.03.2010, 20.30h: Razgovor na temu „Emancipovani gledalac”, prema tezama istoimene knjige Žaka Ransijera
Jugoslovensko dramsko pozorište
Kralja Milana 50 (nekadašnja ulica Maršala Tita)

ZAGREB

31.3.2010, 18.00h: Metoda jednakosti: politika i poetika
Tvornica Jedinstvo, Trnjanski nasip bb,
ulaz besplatan

RIJEKA

2.04.2010,12.00h – 13.00h: Susret povodom izdavanja knjige „Učitelj neznalica” Jacuesa Ranciera, u izdanju Multimedijalnog instituta, 2010. i „Poetike znanja”, Žaka Ransijera Edicija Jugoslavija, biblioteka SVESKE, 2010.
Razgovor s autorom
Voditelj: Leonardo Kovačević
Molekula, Delta 5/I

LJUBLJANA

3.04.2010, 17.00h: Je čas emancipacije minil?
Klub Gromka, Metelkova
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Organizatorji prireditve:


Sponzorji in sofinancerji:

Jugoslovensko Dramsko pozorište

Francuski kulturni centar Beograd

Francuski institut Zagreb

Ministarstvo kulture RH

Ured za obrazovanje, kulturu i sport Grada Zagreba

Francoski inštitut Charles Nodier Ljubljana

Mestna občina Ljubljana

Ministrstvo za kulturo RS

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

13. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!