Domov na trenutni letnik DPU

[English version of the Introductory Letter]

Napovednik predavanj

Predavanja potekajo vsak četrtek ob 18h v klubu Gromka na Metelkovi.

Posemestrsko predavanje: 27.05.2010: Valerija korošec: Predstavitev predloga UTD v Sloveniji

06.05.2010: Aleš Bunta: Mala šola platonske erotike

22.04.2010: Zoran Gajić: Šola kot ideološki aparat ekonomske funkcije države.

15.04.2010: Nomadska pedagogika: Predstavitev projekta.

08.04.2010: Gorazd Kovačič: Zakaj je postalo nesmiselno študirati?.

03.04.2010: Jacques Ranciere: Je čas emancipacije minil?.

01.04.2010: Mirt Komel: Menežiranje univerze.

25.03.2010: Maja Breznik: Ali so znanstveniki leni?.

18.03.2010: Sašo Slaček-Brlek: Proti avtonomiji univerze.

11.03.2010: Leonardo Kovačević: Pledoaje za novo barbarstvo.

4.03.2010: Gregor Kroupa: Šola in izobraževanje kot topos novoveške filozofije.

18.02.2010: Primož Krašovec: Znanje proti teoriji.

11.02.2010: Dušan Rebolj: O jalovosti pobijanja sošolcev.

04.02.2010: Damijan Štefanc: O vsestransko kompetentni osebnosti.

28.01.2010: Katja Kolšek: Vprašanja vloge države, prava in razrednega boja v Althusserjevem pojmovanju ideologije.

21.01.2010: Magdalena Stanimirović: Homo Academicus .

14.01.2010: Andrej Kurillo: Od rojstva univerze do »intelektualnega proletariata« .

17.12.09: Lorenzo Chiesa: O poučevanju in diskurzu univerze.

10.12.09: Mislav Žitko: Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje.

03.12.09: Karolina Babič: Sodobni delavec kot 'subjekt karkoli'.

26.11.09: Tadej Troha: Štorklja in spolna vzgoja.

19.11.09: Marko Kostanić: Univerza v funkciji reprodukcije statusa quo.

Otvoritveno predavanje. 12.11.09: Zdenko Kodelja: Izobraževanje: človekova pravica in javno dobro ali tržno blago?.

Delavsko-punkerska univerza v sodelovanju z Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Neodvisnim sindikatom delavcev ljubljanske univerze v sredo, 6. oktobra 2010, ob 10. uri, vabi na posvet:

PREDRZNA SLOVENIJA

Posvet bo potekal v sredo, 6. oktobra 2010, ob 10. uri, v konferenčni dvorani Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je od začetka julija do začetka septembra 2010 objavilo tri pomembne dokumente, ki naj bi – pod krovnim imenom Drzna Slovenija – v prihodnje temeljito preoblikovali visoko šolstvo in znanstveno-raziskovalno delo v Republiki Sloveniji.

Gre za Izhodišča za Nacionalni raziskovalni in inovacijski program 2011-2020 in Osnutek nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 (oba dokumenta sta dostopna na spletni strani MVZT) ter Inovativno shemo za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov.

Izhodišča za Nacionalni raziskovalni in inovacijski program 2011–2020 so že v poletnih mesecih naletela na številne kritične odzive (Sobotna priloga Dela, Dnevnikov Objektiv, Mladina, Tribuna), prav tako Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanje aktualnih družbenih izzivov (glej peticijo, sporočilo za javnost, ministrov odgovor in odziv odbora), Osnutek nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 pa MVZT pravkar predstavlja zainteresiranim javnostim.

Ker vsi trije dokumenti prinašajo pomembne, celo radikalne spremembe v organizacijo in način delovanja visokošolske in znanstveno-raziskovalne sfere, smo se odločili za organizacijo posveta na temo Predrzna Slovenija.

Natančen program posveta boste našli v spodaj, prispevki s posveta bodo objavljeni v Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta.

Vabimo vas, da se posveta in javne tribune udeležite v kar največjem številu, s kar največ prispevki in vprašanji!

PROGRAM POSVETA "PREDRZNA SLOVENIJA"

(vsak govorec ima za predstavitev stališč na voljo do 10 minut)

  • prof. dr. Igor Ž. Žagar: "Uvodne pripombe in pojasnila"
  • prof. dr. Rastko Močnik: "Navidezna protislovja in dejanska nasprotja"
  • prof. dr. Stanislav Pejovnik: "Univerza v Sloveniji"
  • dr. Matjaž Ličer: "Osnovne raziskave in materialni učinki: koristna nekoristnost"
  • Anej Korsika: "Plačujem, torej mislim!"
  • Branimir Štrukelj: "Visokošolski učitelji kot javni uslužbenci?"
  • Gregor Golobič: "Drzna Slovenija"

Diskusija (cca. 15 minut)

  • prof. dr. Dean Komel: "Položaj humanistike med znanostjo, izobraževanjem in kulturo"
  • prof. dr. Ivan Leban: "Izobraževanje kot javni interes"
  • dr. Martin Klanjšek: "Znanost v obdobju hitrih in drznih rešitev"
  • Tanja Poličnik: "Študentski komentar na Nacionalni program visokega šolstva"
  • doc. dr. Tomaž Sajovic: "Zagovor akademske svobode"
  • doc. dr. Zdenko Kodelja: "Druga plat avtonomije univerze"
  • prof. dr. Rudi Rizman: "Ali mora univerza (znanost) misliti ali razumeti?"
  • dr. T. Kramberger in prof. dr. B. Rotar: "Znanost, pre-drznost, birokratski okultizem. O kulminaciji simbolnega in realnega nasilja v neoliberalni hegemoniji"
  • prof. dr. Marko Marinčič: "Poslovni diskurz in akademska kultura"

Prispevkom sledi splošna diskusija. Vabljeni!

13. letnik predavanj Delavsko-punkerske univerze:

ŠOLA KOT IDEOLOŠKI APARAT EKONOMIJE

Althusser je šolo brez pomisleka uvrstil med »ideološke aparate države« kot (takrat še) državno institucijo, v kateri se zagotavlja reprodukcija produkcijskih razmerij: »Z drugimi besedami, šola (…) uči 'spretnosti', toda v oblikah, ki zagotavljajo podrejanje vladajoči ideologiji ali pa obvladovanje njenega 'prakticiranja'.« V pogojih kapitalističnega produkcijskega načina in socialne države, ki ju je analiziral Althusser, otroci in mladina postajajo delovna sila tako skozi učenje tehničnih veščin in spretnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje, ko vstopijo v delovna razmerja, kot tudi prek sprejemanja idej, ki samo vstopanje in produkcijski način legitimirajo, prikazujejo kot naraven, razumen in nujen. Toda danes se zdi, da je odnos med državo in gospodarstvom, pravzaprav med politiko in ekonomijo nasploh, postal mnogo bolj laksen, tako rekoč »sproščen«. In kot je moč videti ob sodobnih reformah, so se učinki te dozdevne sproščenosti že posrečili prikrasti tudi v šolski čas-prostor.

A razpustitev jasno definiranih razmerij med državo in gospodarstvom in učinki slednje na področju šolstva vendarle ne lebdijo v praznem, marveč so del nekega širšega, neoliberalnega projekta, ki svoje korenine (kakor po naključju) najde na zasebni univerzi v Chicagu, odločilni moment zmage pa predstavlja posvojitev njegovih ekonomskih receptov s strani (nad)državnih institucij. Vpliv neoliberalizma je bil tedaj tisti, pod katerim je Evropska unija konec prejšnjega tisočletja bila primorana prepoznati »upad produktivnosti evropskega gospodarstva« kot osrednji družbeni, politični in ekonomski problem. Tako je leta 2000 sprejela 'Lizbonsko strategijo', katere cilj je, da EU do leta 2010 postane »najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki zagotavlja polno zaposlenost, ekonomsko in socialno kohezijo ter varstvo okolja in trajnostni razvoj«.

Istega leta je bil sprejet 'Memorandum o vseživljenjskem učenju', ki je odtlej ključno vodilo v uresničevanju prizadevanj Lizbonske strategije na področju vzgoje in izobraževanja ter posredno na vseh drugih področjih. Koncept 'vseživljenjsko učenje' bi naj uvajal (novo) razumevanje učenja, ki v nasprotju s togostjo šolskega časa-prostora, vklenjenega med zvonce in klopi, razpira »razsežnost trajanja 'od zibelke do groba'« in »razsežnost širine, ki označuje, da se učimo povsod (ne le v šoli) in kar koli«. Cilj tovrstnega učenja bi naj bila vzreja 'vsestranskih osebnosti', ki s pomočjo pridobljenih 'kompetenc' zmorejo reševati 'resnične probleme', s katerimi jih sooča življenje. Beri dalje. >>

Predavanja bodo potekala od novembra 2008 do maja 2009, vsak četrtek ob 18. uri v Klubu Gromka – Metelkova mesto, Ljubljana.

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

13. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 12. letnik: NEUMNOST

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!