Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Šola kot ideološki aparat ekonomije, ki bo v četrtek 27. maja 2010, ob 19.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Valerija Korošec:

Predstavitev predloga UTD v Sloveniji

Uvedbo UTD v Sloveniji vidi avtorica kot odgovor na temeljne dileme našega časa. V tekstu Predlog UTD v Sloveniji pa dokazuje, da je v Sloveniji takojšna uvedba UTD nujna in uresničljiva.

Naša družba je v tranziciji (na prehodu) iz moderne v postmoderno družbo. V času tranzicije iz tradicionalne v moderno družbo so zgradili 'moderno socialno' državo z namenom, da bi lajšala in manjšala negativne posledice modernizacije in kapitalističnega načina produkcije. Moderna socialna država je zato trdno vezana na fenomen industrijskega delavca. Ob prehodu v postmoderno družbo, (ki jo poimenujemo različno – informacijska, digitalna, družba storitev, postfordistična družba) pa je značilno, da se zmanjšuje število industrijskih delavcev, s službami za 'normalnih', rednih, 8-urnih delovnih mest, za nedoločen čas: zato postaja moderna socialna država neustrezen odgovor na probleme sedanjega (postmodernega) časa. Od tu izhaja potreba po drugače organizirani (postmoderni) socialni državi, katere temelj bi bil Univerzalni temeljni dohodek, ki pomeni redefinicijo dela in trga dela tako, da vsakemu prebivalcu in prebivalki omogoči osnovno preživetje in človeško dostojanstvo v času manjšanja industrijske produkcije. UTD omogoča socialno vzdržen prehod industrijske družbe v postindustrijsko družbo.

Zagotovljen eksistenčni minimum, ne samo, da ne zmanjša delovne motivacije, pač pa pozitivno vpliva na delovni elan in kakovost dela: s tem ko zagotavlja temeljno neodvisnost in avtonomijo zaposlenega. Tako lahko odločilno pripomore k manjšanju slovenskih problemov, kot so: 'prezgodnje upokojevanje', absentizem, kronične bolezni, invalidnost, neustvarjalnost, nepodjetnost, anomalije na trgu dela (začasna delovna razmerja, študentsko delo, delo na črno, šikaniranje in mobing na delovnem mestu), izigravanja (pravne in socialne) države itd.

Univerzalni temeljni dohodek je mogoče uvesti na način izravnanih prihodkov in odhodkov ter v okviru obstoječih okvirov javne porabe.

Dr. Valerija Korošec je zaključila magistrski študij Analiza Evropske socialne politike ter doktorski študij z nalogo ‘Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija’. Sedem let je bila asistentka na Univerzi v Mariboru, na Pedagoški fakulteti, Oddelek za sociologijo. Sedaj je zaposlena na Uradu za makroekonomske analize in razvoj v Ljubljani. V zadnjem letu se je prioritetno posvetila pisanju teksta, ki je tik pred izidom: UTD v Sloveniji – predlog.