ŠTUDIJSKI BRALNI SEMINAR: Hegel: Filozofija zgodovine

Splošna mantra na temo gre nekako takole: Heglov sistem, ta metafizični bager, domala premočrtno rije skozi celoto materialnega in duhovnega stvarstva, ter jo za povrhu hkrati preureja v prav lične trikotničke. Da pa bo čarovnija popolna, se mora seveda izkazati še znotraj same zgodovine, tega objekta vseh objektov – in tudi se! In tako na njenem Koncu na veke sedi Filozof, ki mu je za vnazaj in za vnaprej, predvsem pa za vselej, vse jasno. – Mi, ki kar tako na suho ne kupimo prav čisto vsega, pa pravimo: Hmmm…

Filozofija svetovne zgodovine, ki je skozi svoj izjemen historični vpliv že od časa Heglovih berlinskih predavanj ena izmed najbolj izpostavljenih tem njegovega opusa, nam očitno – verjetno prav zato – še danes ne da miru. Kdo namreč še ni slišal vzklikov o emancipaciji, o napredovanju zavesti o svobodi, pa o koncu zgodovine, ki ob vsej svoji dejstvenosti stalno menjava datum? In obratno, o tem, da je vse to le larifari, idealistična zgodbica, če ne celo Zgodba vseh zgodb, ki da današnjemu času enostavno ne pritiče? – Ob vedno lahkotnejšemu opletanju z omenjenimi frazami, ki jih druži podmena, da gre pri vsem skupaj pač za »politiko«, pa brez odgovorov ostajajo prav vprašanja, ki so v zvezi s Heglovo obravnavo zgodovine kratko-malo ključna: Kakšna sta status in narava svobode, ki da tvori substanco duha, te alfe in omege Heglove misli? Kakšno je razmerje duha in časa, če se svoboda udejanja prav skozi zgodovino? In nenazadnje, kaj naj bi ta razvpiti »duh«, ki je kljub svoji bistveno časovni naravi hkrati vselej tudi že absoluten, sploh bil?

Odgovore na zgornja, ter na nekatera z njimi povezana vprašanja bomo ob naslonitvi na nekatere ključne teme filozofske tradicije poiskali v samem osrčju Heglove metafizike, pri čemer bomo ob prepričanju, da se šele tako lahko suvereno soočimo z vprašanji Našega časa, pokazali, kje in kako se po koncu vseh Koncev razpira perspektiva mišljenja sodobne politične, etične in filozofske situacije.

Srečanja seminarskega tipa – če veš, poveš, če ne veš, vprašaš – bodo potekala kot kombinacija predavanj in mentorskega dela ob prebiranju nekaterih izbranih tekstov na temo.

Nosilci seminarja: Jan Princl (mentor), Ana Jovanovič, Rok Kogej (koordinatorja)
Začetek: Nedelja, 25. 10. 2009 ob 19.00. Na sporedu: uvodno predavanje prof. dr. Božidarja Debenjaka.
Termin: Začenši 22. 11. 2009 vsaka druga nedelja, 19.00, knjižnica Mirovnega inštituta, Metelkova ulica 6, Ljubljana.

Več: http://www.dpu.mirovni-institut.si
Prijave: dpu@mail.mirovni-institut.si

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!