Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Neumnost, ki bo v četrtek, 4. decembra 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Tomaž Herga:

O neumnosti, dobrih namenih in intimnosti

»Dobre namene nujno doleti kazen,« je zapisal Deleuze. V njihovi naravi (natura; nativitas, rojstvo; postanek; narava; naiveté, naivnost, neizkušenost, otročjost, preprostost, naravnost, neizumetničenost; abotnost) je, da gredo predaleč. Vselej gredo predaleč, zato se velja vprašati, kje ali kdaj vznikajo dobri nameni, kolikor gredo vselej predaleč; v bližini česa, na podlagi česa, za koga gredo vselej predaleč. Če so možne poti do pekla tlakovane z dobrimi nameni, kaj je na njih dobrega?

Dobri nameni so dobri, ker so brez krivde, celo brez tesnobe, bi lahko rekli. Dobri so, ker so nedolžni (innocentia, neškodljivost; nedolžnost; poštenost; nesebičnost). Dobri so tudi zato, ker jim ni Vse-Eno – za Drugega. Morda so nedoletni (indolentia; neobčutljivost za bolečine), vendar jim ni Vse-Eno.

Naivnost, nedolžnost in nedoletnost niso vrline, niso vrhovno dobro, zaradi katerega bi bilo vredno delati vse drugo, in v perspektivi katerega bi želeli vztrajati pri svoji dobroti. Nikjer ni rečeno, da dobri nameni želijo biti dobri, da želijo »sebe«, da želijo postati to, kar so: nikjer ni rečeno, da ne želijo, da bi jim bilo Vse-Eno. Kolikokrat smo že bili priče izjavam tipa: »Moji nameni so bili dobri, presojaj me po njih – ne po mojih dejanjih in izjavah …«?

Rekli bomo, da so nedolžnost, naivnost in nedoletnost izrazi, v katerih dobri nameni izražajo »sebe«. Toda kaj je v njihovih izrazih izraženo, kolikor izražajo »sebe«? Izraženo ali izražena je želja. Dobri nameni želijo. Želja je shiza, na robovih katere dobri nameni tisto, kar želijo tudi vzdržujejo pri življenju, uživajo, použijejo. Shiza jih loči od »sebe«. Kolikor so ločeni od »sebe«, so dobri nameni v temelju indiferentni: popolnoma Vse-Eno jim je za Drugega, za »sebe« kot Drugega, za Drugega, kolikor jamči za obrat k »sebi«.

Mogoče je govoriti o točki, v kateri se dobri nameni ne izražajo, o točki, v kateri ne najdejo izraza in so brezizrazni ter brezobrazni – to je točka izraženega, to je tisto (kar je z njimi) izraženo – želja. V tej točki so kar najdlje oddaljeni od nedolžnosti, naivnosti, nedoletnosti. V tej točki jim nihče ni dovolj blizu, da bi ga pustili k »sebi«: mati, oče, brat, sestra, ljubljena oseba – Vse je preveč blizu, Vse želi biti Eno – da bi (jim) bilo Vse-Eno. Onkraj izrazov »sebe« dobri nameni ne obstajajo: onkraj naivnosti, nedolžnosti, nedoletnosti dobri nameni ne trčijo ob »sebe«, ampak ob svojega monstruoznega dvojnika, Enega, ob katerem je »bati-se-biti« (za Drugega) edini modus biti. Monstruoznih prikazni Enega, Tujca, Aliena, ki se dobrim namenom najbolj približa v izkustvu groze, je več, po Kantu in z Deleuzom pa bi lahko našteli vsaj tele: strahopetnost, nizkotnost, okrutnost in – neumnost.

Tomaž Herga je prijatelj konceptov in shizoanalitik.

12. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!