Delavsko-punkerska univerza vabi na skupno predavanje dveh avtorjev iz tematskega ciklusa Neumnost, ki bo v četrtek, 11. decembra 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi. Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku.

Stipe Ćurković:

Heroizem neumnosti

Schiller je o neumnosti zapisal da se proti njej »celo bogovi borijo zaman«. Schillerja bom prijel za besedo in poskusil preizprašati nekatere konsekvence umevanja neumnosti kot simbolnega režima, ki je imun celo na vmešavanja božanske instance.

S prevodom teološke v psihoanalitsko terminologijo bom božansko tu provizorično, za lokalne argumentacije potrebe, tolmačil kot sinonimno s travmatskim, ekscesnim vdorom, ki ga določena struktura ne more vključiti vase.

Začel bom torej z opredelitvijo neumnosti kot oblike imunosti na travmo, kot sistemske zaprtosti za vmešavanje vdorov iz zunanjosti. Tako formalizirana bo neumnost predstavljala neko vrsto avtarkije. Postavil bom vprašanje odnosa neumnosti do ideala neranljivosti kot se pojavlja v panteonu zahodne (in ne samo zahodne) kulturne imaginacije. Prva stvar ki pri tem pade v oči je, da neumnost predstavlja obliko neranljivosti, ki je predmet prezira. Preizprašal bom nekatere vidike tega prezira, odnos neumnosti do problematike heroizma in problematike stroja, kot tudi vprašanje njunega kritičnega izenačevanja znotraj določenega tipa politične resignacije na teoretski levici.

Stipe Ćurković je absolvent germanistike in primerjalne književnosti na FF v Zagrebu. Rodil se je leta 1977 v Livnu, BiH. Odrasel je na Bavarskem in ima raje rdeče vino kot belo.

Mislav Žitko:

Družbena konstrukcija neumnosti

Neumnost je eden izmed pojavov, ki uhaja ustaljenim parametrom teorij o družbeni konstruiranosti dejanskosti, ki si prizadevajo pokazati veljavnost anti-esencialistične pozicije v družbenih vedah. Čeprav za neumnost ne moremo reči, da je nastala v 18. stoletju, je to stoletje vseeno pomembno za potencialno socialno zgodovino neumnosti, saj takrat nastane pedagoško-izobraževalni aparat – sodobna oblika univerze -, ki neumnosti - kot razpršenemu pojavu – ponudi povsem nove možnosti pod okriljem institucionalne posvečenosti.

Čeprav je univerza kot institucija nominalno vzpostavljena kot mesto razsvetljenskega boja proti neumnosti, sama logika akademskega polja vsebuje tisto, kar Bourdieu imenuje krog kolektivne nevednosti, ki se, kadar nanj pritiskajo določene politične strategije, zelo pogosto spreminja v akademski idiotizem. Gre za zelo specifično vrsto neumnosti, ki jo, ne glede na to, ali se pojavlja na ravni žargona ali vsebine, definira dejstvo, da je rezultat intelektualnega napora ali vsaj napenjanja.

Kot takšna, vsaka neumnost izoblikovana znotraj intelektualnega polja predstavlja travmatično točko tega polja, se pravi, predstavlja določen presežek, ki ga logika omenjenega polja v razmerju do konkretne družbene formacije ni mogla ukrotiti drugače kot s preobratom v nekaj nasprotnega sami sebi. Seveda so nekatere travme travmatičnejše od drugih in zato so tudi nekje preobrati pogostejši kot drugod. Znotraj hrvaškega akademskega polja eno izmed takšnih mest predstavlja Miroslav Krleža, kar je paradoksalno, saj gre za avtorja, ki je pogosto preklinjal 'kozmično neumnost', ki se mu je posthumno in povsem primerno vrnila v lokalni obliki.

Mislav Žitko (1982) je absolvent filozofije ter hrvaškega jezika in književnosti na FF v Zagrebu. Ukvarja se s politično ekonomijo, ekonomsko sociologijo in filozofijo znanosti.

12. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 11. letnik: TOTALITARIZEM

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!