Redna stran DPU

Totalitarianism [English]

11. letnik je ZAKLJUČEN! (Preberite spremno pismo k ciklu predavanj)

Poslušajte avizo 11. letnika
[mp3] [ogg]

Arhiv 11. letnika:

15.5. Miklavž Komelj: VLOGA OZNAČEVALCA »TOTALITARIZEM« ZA KONSTITUCIJO POLJA »VZHODNE UMETNOSTI« Jan Princl: TOTALNO TOLERANTNI Geoffroy Geraud: METAZGODOVINA TOTALITARIZMA KOT POSLEDICA MAJA 1968 ALI KAKO JE FRANCIJA POSTALA LABORATORIJ KONZERVATIVNE REVOLUCIJE Srećko Horvat: KAJ JE TOTALITARIZEM BREZ ARHITEKTURE? Dušan Rebolj: ORWELLOVO POJMOVANJE TOTALITARIZMA IN NJEGOVE IMPLIKACIJE Gregor Moder: IDEOLOGIJA KOT TOTALNA POVRŠINA Slobodan Karamanić: TOTALITETA, PARTIJNOST, SLOVENCI Peter Sekloca: TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI Nikolai Jeffs: TOTALITARIZEM LITERATURE Nil Baskar: TOTALITARIZMI FILMA Andrej Kurillo: NACIZEM IN TOTALITARIZEM Rok Benčin: OD DEMOKRACIJE PROTI TOTALITARIZMU DO DEMOKRACIJE KOT TOTALITARIZMA Luka Lisjak Gabrijelčič: TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Lev Centrih: POMEN KRITIK STALINIZMA Aljoša Kravanja: TOTALITARIZEM IN RAZSODNA MOČ Mini simpozij: Alberto Toscano, Nina Power, Owen Hatherley Aleš Bunta: KAJ PREOSTAJA OD ENEGA? Darko Drašković: CIVILNA IN BURŽOAZNA DRUŽBA V BEOGRAJSKIH ŠTUDENTSKIH PROTESTIH LETA 2007 Gregor Starc: O SIMBIOZI »TOTALITARIZMA« IN ŠPORTA Primož Krašovec: »ZA SVOBODO, ZA KRUH!« - O PARTIZANSKI SVOBODI Žiga Cerkvenik: IZVORI "TOTALITARIZMA" Mitja Reichenberg: ZAPUŠČINA UMETNOSTI TOTALITARIZMA Jernej Kosi: O VZROKIH IN POGOJIH ZA OPLETANJE S TOTALITARIZMOM V SLOVENSKI ZGODOVINSKI STROKI

Gorazd Kovačič: TOTALITARIZEM IN MI: PERSPEKTIVA HANNAH ARENDT

Delavsko-punkerska univerza vabi na sedemnajsto predavanje iz tematskega ciklusa TOTALITARIZEM, ki bo v četrtek, 20. marca 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Peter Sekloča

TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI

Totalitarizem je v praksi izveden poskus konstrukcije celote sveta, realnosti, v kateri živimo. Vsi politični in ekonomski sistemi v zgodovini poskušajo model celote predstaviti v njim prijaznih dimenzijah, tako da vladavino idej, dominacij ali užitkov poskušajo predstaviti kot kar najbolj skladne s trenutno vladajočim redom, ki s tem pridobiva legitimnost, »naravnost« in smiselnost. Javnost je v tem procesu konstrukcije realnosti domena družbe, v kateri poteka razprava o veljavnosti pogledov na probleme, ki se pojavijo ob človekovem delovanju v družbi, zopet v parametrih, ki jih določa vladajoča moč. V tem smislu javnost in procese oblikovanja javnega mnenja najdemo povsod, tako v »totalitarnih« kot totalno demokratičnih režimih, vprašanje je samo, v kakšen model konstrukcije realnosti je javno »menjenje« vpeto.

Konstrukcije realnosti se v praksi sodobnega demokratičnega zahodnega sveta poslužujejo modela kroženja (trga), s čimer tudi javnost kot publika in kot javna sfera deluje v njegovi praktični totalnosti družbenih odnosov produkcije. V ta namen bo predavanje osvetlilo možnosti za odprto javno razpravo skozi organizacijo medijev v sodobnosti, racionalnost posameznikov ter njihov vpliv v javnosti skozi statusno in razredno strukturo družbe, suverenost in avtonomnost javnosti pa skozi nematerialno delo, ki dandanes sega v vse sfere življenja. Rezultati analize pokažejo, da se pogoji pridobivanja in utemeljevanja vpliva v javnosti vežejo na posedovanje socialno-ekonomskih virov, kar vodi do hierarhizacije sistema vpliva, v katerega sodijo tudi mediji. Člane javnosti vzvodi pridobivanja vpliva postavljajo v neenake pogoje delovanja, obenem pa so njihove interpretacijske sposobnosti odvisne od ponudbe medijskih vsebin in posameznikovih življenjskih izkušenj, torej pozicij v družbeni strukturi. Izvora neenakih statusnih in razrednih pozicij – s tem pa neegalitarnosti v zmožnostih prepričevanja – pa javni akterji ne problematizirajo, saj so v času hegemonije nematerialnega dela obenem potrošniki in proizvajalci ideoloških oblik, ki poskrbijo za »objektivno« in s tem totalno sliko sveta, temelječo na modelu kroženja (trga). Slednji vse akterje postavlja v enak, nevtralen položaj, v katerem so družbene neenakosti izbrisane iz kolektivnega spomina. Možnost za izstop iz začaranega kroga strateško naravnanih – in s tem totalnih in veljavnih – reprezentacij javnosti se ponuja v alternativnih javnih sferah in zasidranju suverenosti publike v skupne pogoje kolektivnega nematerialnega dela.

Peter Sekloča je kot raziskovalec zaposlen na Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru. V okviru Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije se posveča raziskavam o komuniciranju v znanosti, problematiki manjšinskih medijev ter politični ekonomiji. Ukvarja se s problemi javnega komuniciranja, poskuša pa odpreti tudi vidike, ki bi procese javnega komuniciranja osvetlili skozi politično ekonomijo medijev.

Poslušajte predavanje: ogg mp3

11. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

Cikel dvajsetih predavanj na temo Totalitarizem

Študijski bralni seminar Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem

Študijski bralni seminar Emancipatorna politika feministične teorije in kritike

Študijski bralni seminar Simptom

Študijski bralni seminar Das Ungeheuer des Kapitals. V soorganizaciji z društvom Polituss

Posebna edicija: Filmski študijski seminar DPU in Retrovizor v sodelovanju s klubom Gromka.

Študijski bralni seminar Historiografski pogledi na modernost

ZAČENJAMO OKTOBRA!

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!