Redna stran DPU

Totalitarianism [English]

11. letnik je ZAKLJUČEN! (Preberite spremno pismo k ciklu predavanj)

Poslušajte avizo 11. letnika
[mp3] [ogg]

Arhiv 11. letnika:

15.5. Miklavž Komelj: VLOGA OZNAČEVALCA »TOTALITARIZEM« ZA KONSTITUCIJO POLJA »VZHODNE UMETNOSTI« Jan Princl: TOTALNO TOLERANTNI Geoffroy Geraud: METAZGODOVINA TOTALITARIZMA KOT POSLEDICA MAJA 1968 ALI KAKO JE FRANCIJA POSTALA LABORATORIJ KONZERVATIVNE REVOLUCIJE Srećko Horvat: KAJ JE TOTALITARIZEM BREZ ARHITEKTURE? Dušan Rebolj: ORWELLOVO POJMOVANJE TOTALITARIZMA IN NJEGOVE IMPLIKACIJE Gregor Moder: IDEOLOGIJA KOT TOTALNA POVRŠINA Slobodan Karamanić: TOTALITETA, PARTIJNOST, SLOVENCI Peter Sekloca: TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI Nikolai Jeffs: TOTALITARIZEM LITERATURE Nil Baskar: TOTALITARIZMI FILMA Andrej Kurillo: NACIZEM IN TOTALITARIZEM Rok Benčin: OD DEMOKRACIJE PROTI TOTALITARIZMU DO DEMOKRACIJE KOT TOTALITARIZMA Luka Lisjak Gabrijelčič: TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Lev Centrih: POMEN KRITIK STALINIZMA Aljoša Kravanja: TOTALITARIZEM IN RAZSODNA MOČ Mini simpozij: Alberto Toscano, Nina Power, Owen Hatherley Aleš Bunta: KAJ PREOSTAJA OD ENEGA? Darko Drašković: CIVILNA IN BURŽOAZNA DRUŽBA V BEOGRAJSKIH ŠTUDENTSKIH PROTESTIH LETA 2007 Gregor Starc: O SIMBIOZI »TOTALITARIZMA« IN ŠPORTA Primož Krašovec: »ZA SVOBODO, ZA KRUH!« - O PARTIZANSKI SVOBODI Žiga Cerkvenik: IZVORI "TOTALITARIZMA" Mitja Reichenberg: ZAPUŠČINA UMETNOSTI TOTALITARIZMA Jernej Kosi: O VZROKIH IN POGOJIH ZA OPLETANJE S TOTALITARIZMOM V SLOVENSKI ZGODOVINSKI STROKI

Gorazd Kovačič: TOTALITARIZEM IN MI: PERSPEKTIVA HANNAH ARENDT

Delavsko-punkerska univerza vabi na dvanajsto predavanje iz tematskega ciklusa TOTALITARIZEM, ki bo v četrtek, 14. februarja 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Luka Lisjak Gabrijelčič

TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED

Slavoj Žižek je v predgovoru k svoji knjigi »Did Somebody Say Totalitarianism?« pojem »totalitarizma« primerjal z reklamo za zeleni čaj. Zeleni čaj – tako gre klasični propagandni kliše – deluje kot antioksidant: uničuje proste radikale in s tem pomaga ohranjati zdravo telo. Mar ni tudi pojem »totalitarizma«, se vpraša filozof, skozi vso svojo zgodovino služil kot nekakšen ideološki antioksiodant, ki je pomagal krotiti proste radikale oz. svobodne radikalce (free radicals), da bi s tem ohranil zdravo družbeno telo? V predavanju bomo Žižkovo retorično vprašanje vzeli zares in poskušali nanj kar najbolj izčrpno odgovoriti.

Vprašanje je vsekakor pertinentno. Odraža nejevoljo radikalne levice napram hegemoniji liberalnodemokratske »ideologije«, ki se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila v zahodnem javnem mnenju. Prevladujoča liberalnodemokratska paradigma se dejansko pogosto poslužuje pojma totalitarizma za delegitimizacijo ne le vsakršnega radikalnega političnega angažmaja, temveč tudi vsakršnega političnega koncepta, ki je v navzkrižju z osrednjo dogmo liberalnega svetovnega nazora: pojmom negativne svobode. Pri nas se je v zadnjih letih razširila še navada, da se »totalitarizem« uporablja kot mašilo na javnih govorih, številni slovenski zgodovinarji (pogosto taki, ki jim spogledovanja z liberalno ideologijo ne moremo očitati) pa so to besedo začeli uporabljati kot nadomestilo za temeljito historično analizo. Razširjeno prepričanje v krogih neinstitucionalne levice, da je »totalitarizem« le izgovor za nemišljenje, je torej razumljivo: izhaja namreč iz vsakodnevne izkušnje.

Kljub temu pa moramo na Žižkovo retorično vprašanje odgovoriti negativno: ne, totalitarizem ni vseskozi služil kot ideologem za nekakšno »negativno apologijo imaginarnega liberalizma«, kot je zapisal trockistični filozof Daniel Bensa?d. Zgodovina tega pojma je mnogo bolj zapletena in tudi mnogo bolj zanimiva. V njej se prepletata dve težnji, ki ju ni vedno enostavno razločiti: želja po konceptualizaciji in skušnjava politične manipulacije. V predavanju bomo podali splošen pregled te zgodovine, pri čemer se ne bomo izognili ključnima vprašanjema: ali pojem dejansko ustreza neki zgodovinski stvarnosti in ali je bil titoistični režim res totalitaren? Za historizacijo koncepta totalitarizma bomo torej uporabili metodološke prijeme pojmovne zgodovine, kar nam bo omogočilo, da se iztrgamo iz začaranega kroga brezplodnih in ponavljajočih se polemik ter zavzamemo primerno distanco, ki je nujna za vzpostavitev resničnega dialoga s preteklostjo in za začetek procesa razumevanja.

Luka Lisjak Gabrijelčič je podiplomski študent zgodovine na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti. Diplomiral je iz zgodovine in italijanskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko delo »Razumeti totalitarizem: Interpretacije totalitarizma pri Hannah Arendt, Slavoju Žižku in Viktorju Blažiču« je leta 2006 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno dela kot mladi raziskovalec na evropskem projektu, namenjenem proučevanju zgodovine politične misli v Srednji in Vzhodni Evropi. Po političnem prepričanju je demokratični konservativec, njegovi filozofski apetiti pa se gibljejo med fenomenologijo in neotomizmom.

Poslušajte predavanje: ogg mp3

11. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

Cikel dvajsetih predavanj na temo Totalitarizem

Študijski bralni seminar Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem

Študijski bralni seminar Emancipatorna politika feministične teorije in kritike

Študijski bralni seminar Simptom

Študijski bralni seminar Das Ungeheuer des Kapitals. V soorganizaciji z društvom Polituss

Posebna edicija: Filmski študijski seminar DPU in Retrovizor v sodelovanju s klubom Gromka.

Študijski bralni seminar Historiografski pogledi na modernost

ZAČENJAMO OKTOBRA!

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!