Redna stran DPU

Totalitarianism [English]

11. letnik je ZAKLJUEN! (Preberite spremno pismo k ciklu predavanj)

Posluajte avizo 11. letnika
[mp3] [ogg]

11. letnik Delavsko-punkerske univerze: TOTALITARIZEM

SD ima v svojem novem programu zapisano, da je tranzicija konèana. To stališèe je za veèino strank v postsocialistiènih državah vsaj nekoliko ekstravagantno – te se namreè nikakor ne morejo otresti duhov preteklosti. Eden izmed teh duhov je tudi totalitarizem, ki predstavlja tako zgodovinsko preteklost teh držav kot zlo, ki še vedno ni povsem premagano. Proces tranzicije je neloèljivo povezan s procesom boja proti totalitarizmu – dokler drugi ne bo povsem premagan tudi prva ne bo konèana.

Osnovni projekti tranzicije – uvedba svobodnega trga, parlamentarne demokracije, civilnodružbenih svobošèin in pravne države ter kulturalizacija vseh družbenih sfer – se vsi, tako ali drugaèe, implicitno ali eksplicitno, nanašajo na boj proti totalitarizmu. Svobodni trg nadomešèa »totalitarni« državni diktat v ekonomiji; parlamentarna demokracija nadomešèa avtoritarno vladavino Partij; civilna družba nadomešèa ideološki teror komunizma; množièna politièna mobilizacija je nadomešèena z množièno kulturalizacijo. Za dokonèno zmago nad totalitarizmom naj bi bilo potrebno uvesti še veè prostega trga, še veè demokracije, še veè kritiènih mnenj in še veè kulture.

A politiki in novinarji niso edini, ki jih muèi prikazen totalitarizma. Z njim se ukvarja tudi sodobna radikalna levica, ki se trudi prekiniti z dedišèino leninizma in stalinizma. Tako grožnja totalitarizma visi nad vsako razpravo o disciplini, revoluciji, politiènem nasilju ... Oblike organizacije, metode boja, ideologija in politièna retorika novih družbenih gibanj so doloèene s tiho polemiko s totalitarno dedišèino revolucionarnih projektov 20. stoletja.

Imaginarna prikazen totalitarizma ima mnoge realne uèinke. Tako se znotraj javnih rab zgodovine briše distinkcija med komunizmom in nacizmom ter fašizmom – ti so pojmovani kot zgolj tri razlièice totalitarizma. Skupaj s to distinkcijo se izgublja tudi distinkcija med revolucionarnim nasiljem in nasiljem dominacije; vsaka politièna zahteva po radikalni spremembi sveta in vsaka politièna akcija, ki to zahtevo uresnièuje, pa je oznaèena za totalitarno. Iz obmoèja legitimne politike so tako izkljuèene vse revolucionarne politike.

Na enak naèin so diskreditirane tudi pozitivne politiène in socialne pridobitve in dosežki socializma. Kot preostanke totalitarne preteklosti trenutne politiène elite tako diskvalificirajo tudi sistem javnih storitev, institucije socialne države, delavske pravice in oblike množiène politiène participacije kot so stavke in demonstracije. Prikazen totalitarizma je tako instrument demontaže socialne države in prepreèevanja množiènih in neposrednih demokratiènih politik, oziroma, èe obrnemo perspektivo, instrument izkorišèanja in dominacije.

Prikazen totalitarizma deluje tudi na ravni politiènega diskurza, v spopadih med razliènimi politiènimi perspektivami in programi. Tam vzpostavlja parlamentarno demokracijo kot horizont in poslednjo mejo politike in, obenem, blokira vsakršno kritiko parlamentarne demokracije ter, posledièno, vsakršno zamišljanje in prakticiranje politike izven okvirov parlamentarne demokracije – kar ni parlamentarno demokratièno je lahko, po tej logiki, le totalitarno.

Socialistiène ureditve so v »teorijah« o totalitarizmu prikazane kot »cele«, kot homogene in enotne celote. S to operacijo »teorije« o totalitarizmu spregledajo razcepljenost socializmov na delo revolucije, ki se je nadaljevalo tudi po vzpostavitvi avtoritarnih in birokratskih vladavin, in na delo dominacije. Ta ideološki spregled »teorijam« o totalitarizmu omogoèa, da zavrnejo socializem v celoti, saj v tej perspektivi ni razlike med sistemom brezplaènih otroških vrtcev in terorjem tajnih policij – oba sta del homogene, nedeljive totalitarne celote.

Prikazen totalitarizma vpliva tudi na teoretsko produkcijo. Ne samo v znanosti o zgodovini, èeprav je tam njen vpliv morda najbolj oèiten, temveè tudi v drugih družboslovnih in humanistiènih vedah. Tako ima denimo teorija politike velike težave s preseganjem demokratiènega obzorja, v filozofijo, ki so jo revolucije 20. stoletja dodobra pretresle, pa se, pod pretvezo vraèanja humanizma, èloveènosti in etosa, ponovno tihotapi mraènjaštvo. Èe pohoda »nove ekonomije«, ki izdeluje naèrte za osvobajanje podjetnikov na raèun delavcev, niti ne omenjamo.

Totalitarizem tako deluje kot ideološki instrument novih oblik gospostva in izkorišèanja in, obenem, kot teoretska blokada, kot zapora mišljenja politike, zgodovine, ekonomije in družbenih antagonizmov. DPU si bo v svojem 11. letniku prizadeval to zaporo zrušiti (ali vsaj obiti) in raziskati kaj se skriva za njo - kako fantazma totalitarizma deluje kot oznaèevalna praksa in kot ideološki mehanizem v konkretnih situacijah - ter misliti politiko in zgodovino brez vmešavanja prikazni totalitarizma.

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

11. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

Cikel dvajsetih predavanj na temo Totalitarizem

tudijski bralni seminar Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem

tudijski bralni seminar Emancipatorna politika feministine teorije in kritike

tudijski bralni seminar Simptom

tudijski bralni seminar Das Ungeheuer des Kapitals. V soorganizaciji z drutvom Polituss

Posebna edicija: Filmski tudijski seminar DPU in Retrovizor v sodelovanju s klubom Gromka.

tudijski bralni seminar Historiografski pogledi na modernost

ZAENJAMO OKTOBRA!

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITINA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!