Redna stran DPU

Totalitarianism [English]

11. letnik je ZAKLJUČEN! (Preberite spremno pismo k ciklu predavanj)

Poslušajte avizo 11. letnika
[mp3] [ogg]

Arhiv 11. letnika:

15.5. Miklavž Komelj: VLOGA OZNAČEVALCA »TOTALITARIZEM« ZA KONSTITUCIJO POLJA »VZHODNE UMETNOSTI« Jan Princl: TOTALNO TOLERANTNI Geoffroy Geraud: METAZGODOVINA TOTALITARIZMA KOT POSLEDICA MAJA 1968 ALI KAKO JE FRANCIJA POSTALA LABORATORIJ KONZERVATIVNE REVOLUCIJE Srećko Horvat: KAJ JE TOTALITARIZEM BREZ ARHITEKTURE? Dušan Rebolj: ORWELLOVO POJMOVANJE TOTALITARIZMA IN NJEGOVE IMPLIKACIJE Gregor Moder: IDEOLOGIJA KOT TOTALNA POVRŠINA Slobodan Karamanić: TOTALITETA, PARTIJNOST, SLOVENCI Peter Sekloca: TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI Nikolai Jeffs: TOTALITARIZEM LITERATURE Nil Baskar: TOTALITARIZMI FILMA Andrej Kurillo: NACIZEM IN TOTALITARIZEM Rok Benčin: OD DEMOKRACIJE PROTI TOTALITARIZMU DO DEMOKRACIJE KOT TOTALITARIZMA Luka Lisjak Gabrijelčič: TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Lev Centrih: POMEN KRITIK STALINIZMA Aljoša Kravanja: TOTALITARIZEM IN RAZSODNA MOČ Mini simpozij: Alberto Toscano, Nina Power, Owen Hatherley Aleš Bunta: KAJ PREOSTAJA OD ENEGA? Darko Drašković: CIVILNA IN BURŽOAZNA DRUŽBA V BEOGRAJSKIH ŠTUDENTSKIH PROTESTIH LETA 2007 Gregor Starc: O SIMBIOZI »TOTALITARIZMA« IN ŠPORTA Primož Krašovec: »ZA SVOBODO, ZA KRUH!« - O PARTIZANSKI SVOBODI Žiga Cerkvenik: IZVORI "TOTALITARIZMA" Mitja Reichenberg: ZAPUŠČINA UMETNOSTI TOTALITARIZMA Jernej Kosi: O VZROKIH IN POGOJIH ZA OPLETANJE S TOTALITARIZMOM V SLOVENSKI ZGODOVINSKI STROKI

Gorazd Kovačič: TOTALITARIZEM IN MI: PERSPEKTIVA HANNAH ARENDT

Delavsko-punkerska univerza vabi na enajsto predavanje iz tematskega ciklusa TOTALITARIZEM, ki bo v četrtek, 7. februarja 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Lev Centrih

POMEN KRITIK STALINIZMA

Osnovna zgodovinska pogoja za raznovrstne odmevne kritike stalinizma v 20. stoletju sta bila razvoj socialističnih družbenopolitičnih sistemov in odsotnost poglobljene teoretske analize Stalinovega obdobja znotraj Sovjetske zveze same. Te kritike, v večji meri povezane s komunističnim gibanjem in iskanjem alternativ sovjetskemu modelu – konservativne kritike so pogosteje govorile o boljševizmu in totalitarizmu, so v 20. stoletju definirale spoznavne predmete, producirale vrsto zgodovinopisnih sintez, pojmov in teorij, v prvi vrsti sam označevalec stalinizem.

Spričo dokončnega razkroja evropskih socialističnih projektov v začetku devetdesetih let, bi lahko trdili, da so zlati časi kritik stalinizma nepreklicno mimo, ali še več, da je kritika stalinizma v bistvu že končana. Poleg tega se zdi, da je spektakularno odprtje nekdanjih sovjetskih arhivov napravilo goro literature iz obdobja hladne vojne za odvečno in preseženo. Zgodovinopisje se naj bi posledično vsaj na dolgi rok osvobodilo odvisnosti od ideoloških konfrontacij iz obdobja hladne vojne, kjer so kritike stalinizma zavzemale pomemben delež, in v ljubem miru raziskovalo stvari same, takšne kot so pač bile.

Naša teza je naslednja. Kritike stalinizma predstavljajo konstitutiven del družbene nadzidave sovjetske formacije, in ne zastareli material, zanimiv samo za »zgodovinopisje zgodovinopisja«, ki bi bil v tem primeru pravzaprav izločen iz proučevanja dejanskosti te formacije. Preučevanje stalinizma je posledično danes mogoče le na podlagi analize kritik stalinizma, ali natančneje: v okviru razmerij teh kritik do drugih kritik komunističnega gibanja.

Novejše metodološko in epistemološko najinovativnejše raziskave družbenopolitičnega razvoja Sovjetske zveze tridesetih let zastavljajo staro vprašanje kritik stalinizma: »Kako je bilo vse to mogoče?« Mi bomo zastavili enako vprašanje, a tokrat ne možem in ženam v usnjenih plaščih, pač pa njihovim kritikom. Pri tem se bomo omejili na jugoslovansko šolo – tako jo je poimenoval teoretik Giuseppe Boffa – s posebnim ozirom na dela Predraga Vranickega in Marijana Britovška.

Lev Centrih je podiplomski student sociologije kulture.

Poslušajte predavanje: ogg mp3

11. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

Cikel dvajsetih predavanj na temo Totalitarizem

Študijski bralni seminar Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem

Študijski bralni seminar Emancipatorna politika feministične teorije in kritike

Študijski bralni seminar Simptom

Študijski bralni seminar Das Ungeheuer des Kapitals. V soorganizaciji z društvom Polituss

Posebna edicija: Filmski študijski seminar DPU in Retrovizor v sodelovanju s klubom Gromka.

Študijski bralni seminar Historiografski pogledi na modernost

ZAČENJAMO OKTOBRA!

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!