Redna stran DPU

Totalitarianism [English]

11. letnik je ZAKLJUČEN! (Preberite spremno pismo k ciklu predavanj)

Poslušajte avizo 11. letnika
[mp3] [ogg]

Arhiv 11. letnika:

15.5. Miklavž Komelj: VLOGA OZNAČEVALCA »TOTALITARIZEM« ZA KONSTITUCIJO POLJA »VZHODNE UMETNOSTI« Jan Princl: TOTALNO TOLERANTNI Geoffroy Geraud: METAZGODOVINA TOTALITARIZMA KOT POSLEDICA MAJA 1968 ALI KAKO JE FRANCIJA POSTALA LABORATORIJ KONZERVATIVNE REVOLUCIJE Srećko Horvat: KAJ JE TOTALITARIZEM BREZ ARHITEKTURE? Dušan Rebolj: ORWELLOVO POJMOVANJE TOTALITARIZMA IN NJEGOVE IMPLIKACIJE Gregor Moder: IDEOLOGIJA KOT TOTALNA POVRŠINA Slobodan Karamanić: TOTALITETA, PARTIJNOST, SLOVENCI Peter Sekloca: TOTALNOST OBLIKOVANJA JAVNEGA MNENJA V SODOBNOSTI Nikolai Jeffs: TOTALITARIZEM LITERATURE Nil Baskar: TOTALITARIZMI FILMA Andrej Kurillo: NACIZEM IN TOTALITARIZEM Rok Benčin: OD DEMOKRACIJE PROTI TOTALITARIZMU DO DEMOKRACIJE KOT TOTALITARIZMA Luka Lisjak Gabrijelčič: TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Lev Centrih: POMEN KRITIK STALINIZMA Aljoša Kravanja: TOTALITARIZEM IN RAZSODNA MOČ Mini simpozij: Alberto Toscano, Nina Power, Owen Hatherley Aleš Bunta: KAJ PREOSTAJA OD ENEGA? Darko Drašković: CIVILNA IN BURŽOAZNA DRUŽBA V BEOGRAJSKIH ŠTUDENTSKIH PROTESTIH LETA 2007 Gregor Starc: O SIMBIOZI »TOTALITARIZMA« IN ŠPORTA Primož Krašovec: »ZA SVOBODO, ZA KRUH!« - O PARTIZANSKI SVOBODI Žiga Cerkvenik: IZVORI "TOTALITARIZMA" Mitja Reichenberg: ZAPUŠČINA UMETNOSTI TOTALITARIZMA Jernej Kosi: O VZROKIH IN POGOJIH ZA OPLETANJE S TOTALITARIZMOM V SLOVENSKI ZGODOVINSKI STROKI

Gorazd Kovačič: TOTALITARIZEM IN MI: PERSPEKTIVA HANNAH ARENDT

11. letnik Delavsko-punkerske univerze: TOTALITARIZEM

SD ima v svojem novem programu zapisano, da je tranzicija končana. To stališče je za večino strank v postsocialističnih državah vsaj nekoliko ekstravagantno – te se namreč nikakor ne morejo otresti duhov preteklosti. Eden izmed teh duhov je tudi totalitarizem, ki predstavlja tako zgodovinsko preteklost teh držav kot zlo, ki še vedno ni povsem premagano. Proces tranzicije je neločljivo povezan s procesom boja proti totalitarizmu – dokler drugi ne bo povsem premagan tudi prva ne bo končana.

Osnovni projekti tranzicije – uvedba svobodnega trga, parlamentarne demokracije, civilnodružbenih svoboščin in pravne države ter kulturalizacija vseh družbenih sfer – se vsi, tako ali drugače, implicitno ali eksplicitno, nanašajo na boj proti totalitarizmu. Svobodni trg nadomešča »totalitarni« državni diktat v ekonomiji; parlamentarna demokracija nadomešča avtoritarno vladavino Partij; civilna družba nadomešča ideološki teror komunizma; množična politična mobilizacija je nadomeščena z množično kulturalizacijo. Za dokončno zmago nad totalitarizmom naj bi bilo potrebno uvesti še več prostega trga, še več demokracije, še več kritičnih mnenj in še več kulture.

A politiki in novinarji niso edini, ki jih muči prikazen totalitarizma. Z njim se ukvarja tudi sodobna radikalna levica, ki se trudi prekiniti z dediščino leninizma in stalinizma. Tako grožnja totalitarizma visi nad vsako razpravo o disciplini, revoluciji, političnem nasilju ... Oblike organizacije, metode boja, ideologija in politična retorika novih družbenih gibanj so določene s tiho polemiko s totalitarno dediščino revolucionarnih projektov 20. stoletja.

Imaginarna prikazen totalitarizma ima mnoge realne učinke. Tako se znotraj javnih rab zgodovine briše distinkcija med komunizmom in nacizmom ter fašizmom – ti so pojmovani kot zgolj tri različice totalitarizma. Skupaj s to distinkcijo se izgublja tudi distinkcija med revolucionarnim nasiljem in nasiljem dominacije; vsaka politična zahteva po radikalni spremembi sveta in vsaka politična akcija, ki to zahtevo uresničuje, pa je označena za totalitarno. Iz območja legitimne politike so tako izključene vse revolucionarne politike.

Na enak način so diskreditirane tudi pozitivne politične in socialne pridobitve in dosežki socializma. Kot preostanke totalitarne preteklosti trenutne politične elite tako diskvalificirajo tudi sistem javnih storitev, institucije socialne države, delavske pravice in oblike množične politične participacije kot so stavke in demonstracije. Prikazen totalitarizma je tako instrument demontaže socialne države in preprečevanja množičnih in neposrednih demokratičnih politik, oziroma, če obrnemo perspektivo, instrument izkoriščanja in dominacije.

Prikazen totalitarizma deluje tudi na ravni političnega diskurza, v spopadih med različnimi političnimi perspektivami in programi. Tam vzpostavlja parlamentarno demokracijo kot horizont in poslednjo mejo politike in, obenem, blokira vsakršno kritiko parlamentarne demokracije ter, posledično, vsakršno zamišljanje in prakticiranje politike izven okvirov parlamentarne demokracije – kar ni parlamentarno demokratično je lahko, po tej logiki, le totalitarno.

Socialistične ureditve so v »teorijah« o totalitarizmu prikazane kot »cele«, kot homogene in enotne celote. S to operacijo »teorije« o totalitarizmu spregledajo razcepljenost socializmov na delo revolucije, ki se je nadaljevalo tudi po vzpostavitvi avtoritarnih in birokratskih vladavin, in na delo dominacije. Ta ideološki spregled »teorijam« o totalitarizmu omogoča, da zavrnejo socializem v celoti, saj v tej perspektivi ni razlike med sistemom brezplačnih otroških vrtcev in terorjem tajnih policij – oba sta del homogene, nedeljive totalitarne celote.

Prikazen totalitarizma vpliva tudi na teoretsko produkcijo. Ne samo v znanosti o zgodovini, čeprav je tam njen vpliv morda najbolj očiten, temveč tudi v drugih družboslovnih in humanističnih vedah. Tako ima denimo teorija politike velike težave s preseganjem demokratičnega obzorja, v filozofijo, ki so jo revolucije 20. stoletja dodobra pretresle, pa se, pod pretvezo vračanja humanizma, človečnosti in etosa, ponovno tihotapi mračnjaštvo. Če pohoda »nove ekonomije«, ki izdeluje načrte za osvobajanje podjetnikov na račun delavcev, niti ne omenjamo.

Totalitarizem tako deluje kot ideološki instrument novih oblik gospostva in izkoriščanja in, obenem, kot teoretska blokada, kot zapora mišljenja politike, zgodovine, ekonomije in družbenih antagonizmov. DPU si bo v svojem 11. letniku prizadeval to zaporo zrušiti (ali vsaj obiti) in raziskati kaj se skriva za njo - kako fantazma totalitarizma deluje kot označevalna praksa in kot ideološki mehanizem v konkretnih situacijah - ter misliti politiko in zgodovino brez vmešavanja prikazni totalitarizma.

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!

11. letnik Delavsko-punkerske univerze predstavlja:

Cikel dvajsetih predavanj na temo Totalitarizem

Študijski bralni seminar Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem

Študijski bralni seminar Emancipatorna politika feministične teorije in kritike

Študijski bralni seminar Simptom

Študijski bralni seminar Das Ungeheuer des Kapitals. V soorganizaciji z društvom Polituss

Posebna edicija: Filmski študijski seminar DPU in Retrovizor v sodelovanju s klubom Gromka.

Študijski bralni seminar Historiografski pogledi na modernost

ZAČENJAMO OKTOBRA!

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

Arhiv:

» 10. letnik: O GREHU

» 9. letnik: POLITIČNA EKOLOGIJA

» 8. letnik: POSTFORDIZEM

» 7. letnik: LJUBEZEN IN POLITIKA

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!