10. LETNIK DELAVSKO-PUNKERSKE UNIVERZE:
O GREHU

Karl Barth je leta 1931 svojemu prijatelju Lukasu Christu, ki je bil strasten kadilec (pipe) in se je odločil prenehati kaditi zaradi finančnih težav (!), v pismu odgovoril: »Lukas - upoštevaj me vsaj tokrat, prosim: to je nemogoče, to je nemogoče, to je nemogoče. Ali si pozabil, da je ravno pipa revnih in pravičnih tista, ki mora goreti ne glede na okoliščine?«

Ta anekdota naj bo uvod v vprašanje, ki si ga zastavi Barth: »Ali smemo vztrajati, ali je morda celo zaželeno, da vztrajamo v grehu, da hočemo greh, ker smo pač v milosti in bo torej milost kot zmagoslavje nad grehom toliko bolj mogočna, toliko bolj veličastna?« Samo vprašanje je seveda na meji bogokletnosti, perverzne preračunljivosti. Toda »vznik tega vprašanja bi mogli označiti prav kot merilo pristnosti vsakega oznanjanja evangelija. Kjer pride do pristnega oznanjanja, norci gotovo postavijo to vprašanje. Kjer ga ne postavijo, lahko vsaj sklepamo, da je bilo oznanjevanje nekaj popolnoma drugega kot evangelij. Evangelij, ki ga ne bi žalilo tako vprašanje, bi težko bil pravi evangelij. V evangeliju gre za posvetitev prav tega neposvečenega človeka, ki more tako vprašati, ki tako mora vprašati.«

Barthovo pismo prijatelju in navedeni izsek iz njegove teološke misli ilustrirata kompleksnost in paradoksalnost koncepta greha, ki ju je treba zeperstaviti samo po sebi umevnemu pojmovanju greha kot nečesa prepovedanega. Ta predstava je na ravni vsakdana dobila že status vkoreninjenega predsodka in bi jo torej veljalo podvreči resnemu razmisleku v okviru različnih ved (filozofije, sociologije, zgodovine in nenazadnje tudi političnih ved).

Obenem je greh povezan z vednostjo že v izhodišču. Vernik (naj bo jud, kristjan ali musliman) je edini, ki resnično ve za greh, ki je posvečen v vednost o grehu, in vendar tudi edini, ki mu je grešiti prepovedano. Greh mu je bil dan hkrati z vednostjo - prepoved uživanja sadov z drevesa spoznanja. Starozavezna razlaga glede tega ne pušča dvomov: spoznanje je nastopilo šele preko greha (zaužitje sadu z drevesa spoznanja), a hkrati je zavest o grehu, o dobrem in zlem prišla šele s spoznanjem. Greh in vednost sta tako vzajemno povezana.

Nič manj ni greh povezan z zakonom. Slavni odlomek iz Pavlovega Pisma Rimljanom, kjer je govora o razmerju greha do zakona, pravi: »Kaj bomo torej rekli? Je mar zakon greh? Nikakor ne. Vendar greha nisem spoznal razen prek zakona, saj tudi za poželenje ne bi vedel, ko zakon ne bi govoril: Ne poželi! Ob tej zapovedi je greh sprostil v meni vsakršno poželenje; kajti brez zakona je greh mrtev.«

Nemara prav zaradi tega razprave o grehu presegajo okvirje teologije in se selijo na druga področja vednosti. Alain Badiou je nedavno v svojem delu Sveti Pavel v opredelitvi greha prepoznal vznik subjektivnosti. Nanj je navezal teorijo subjekta: »Celotno Pavlovo mišljenje tu meri na neko teorijo subjektivnega nezavednega, ki jo strukturira opozicija življenje/smrt. Prepoved zakona je tisto, prek česar se lahko želja po objektu izpolni »nehote«, nezavedno, torej kot življenje greha. S tem subjekt, ki je izsrediščen [excentre] iz te želje, preide na stran smrti. Pavlu je pomembno, da to izkustvo (o katerem, kot je očitno, govori skoraj v stilu Avguštinovih Izpovedi) pod pogojem zakona privede do neke nenavadne razporeditve, kjer, če je subjekt na strani smrti, je življenje na strani greha. če naj subjekt zdrsne v neko drugo razporeditev, kjer bi bil on na strani življenja in kjer bi greh, avtomatizem ponavljanja, zasedal mesto smrti, je potrebno prelomiti z zakonom. Takšen je neizprosen Pavlov zaključek.“

Obenem ne manjka aktualno političnih razlogov za izbiro teme. če se omejimo samo na Slovenijo: Ravno v trenutku, ko je papež Benedikt XVI. ob obisku Poljske cerkvenim dostojanstvenikom govoril, da se »od duhovnika se ne zahteva, naj bo strokovnjak za ekonomijo, gradbeništvo ali politiko. Pričakuje se, da bo izvedenec za duhovno življenje«, je v Slovenijo prišlo pismo njegove ekscelence, kardinala Franca Rodeta, ki je pri vladi Republike Slovenije posredoval glede spora med italijanskim gradbenim podjetjem Grasetto in slovenskim DARSom zaradi finančnih zapletov pri gradnji predora pod Trojanami. Malo zatem je Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci na vlado in javnost naslovila pismo, v katerem se izjavlja proti poslovni nameri nekega ameriškega podjetja, ki bi si želelo investirati v slovensko igralništvo. Obenem je slovenski nadškof Alojz Uran ob praznovanju Marijinega vnebovzetja na Brezjah razlagal, da se prave vrednote vedno znova preverja na volitvah.

Medtem ko večino političnih komentatorjev v strahu za politiko skrbi poseganje Cerkve v državne zadeve in kršitev ustavne ločitve Cerkve od države, bi se, ravno nasprotno, veljalo vprašati, ali zaradi prednostnega ukvarjanja slovenske duhovščine z ekonomijo, gradbeništvom in politiko ni zapostavljena prav javna debata o tem ključnem teološkem konceptu. Če je tako, ali vsaj približno tako, potem je zdaj nedvomno priložnost, celo naloga, spregovoriti O GREHU.

DPU Simpozij "Toleranca - med etiko in politiko"

Ljubljana, 12. in 13. oktober 2006

» Preberite vabilo tukaj

» Audio zapis simpozija

Kompleksnost in paradoksalnost koncepta greha je treba zoperstaviti samo po sebi umevnemu pojmovanju greha kot nečesa prepovedanega. Ta predstava je na ravni vsakdana dobila že status vkoreninjenega predsodka in bi jo torej veljalo podvreči resnemu razmisleku v okviru različnih ved (filozofije, sociologije, zgodovine in nenazadnje tudi političnih ved).
(iz spremnega pisma k 10. letniku)

» DPU mailing lista: prijavite se tukaj .

» info: dpu@mail.mirovni-institut.si
t: 01 234 77 31

» arhiv: 9. letnik DPU je na voljo tukaj

» arhiv: 8. letnik DPU je na voljo tukaj

» arhiv: 7. letnik DPU je na voljo tukaj

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!